Vrtec Naš otrok-Unser Kind v Celovcu letos praznuje svojo 40-letnico!

Naš Otrok–Unser Kind Kindergarten in Klagenfurt Celebrating Its 40th Anniversary

Objavljeno dne/Published on: 20.06.2018
Avtor članka/Article Author: mmag. Katarina Pajnič

Ustanovitev društva Naš otrok – Unser Kind Vrtec Naš otrok – Unser Kind je s svojo 40 let dolgo in uspešno zgodbo lahko vzgled številnim slovenskim pobudnikom za ustanovitev vrtcev povsod po svetu, ki si morda tudi sami že dlje časa potihem ali kar na glas želijo odprtja podobnega dvojezičnega vrtca. Brez dvomov je 40-letno delovanje vrtca v večjezičnem okolju dokaz uspešne aktivnosti Slovencev na avstrijskem Koroškem, ki so svoja prva prizadevanja za ustanovitev vrtca v Celovcu/Klagenfurt, ki bi nudil dvojezično vzgojo v obeh jezikih, izrazili leta 1976. V tem letu je zasebna iniciativa staršev sprva organizirala dodatni pouk slovenščine za ljudskošolske otroke, ki takrat v Celovcu niso imeli možnosti dvojezičnega pouka. Iz te iniciative je leta 1977 nastalo društvo »Naš otrok« z namenom, da podpira in krepi vzgojo in varstvo otrok v predšolski dobi in dobi obveznega šolanja v obeh deželnih jezikih. In to kljub vsemu ali pa ravno zaradi tega, ker 70-leta s političnega vidika na Koroškem ni bila ravno enostavna. Kdor pobliže pozna dogajanja ve, da so bile antislovenske struje zelo močne. Ker ni bilo mogoče ustanoviti dvojezične skupine v enem izmed številnih otroških vrtcev mesta Celovec, se je društvo »Naš otrok« odločilo za ustanovitev društvenega otroškega vrtca. V ta namen so najeli prostore v Mohorjevi hiši v Celovcu, v t.i. najbolj slovenskem predelu Celovca, in oktobra leta 1978 sprejeli prve otroke. Z imenom »Naš otrok – Unser Kind« so hoteli izraziti, da je dvojezično otroško varstvo naša skupna skrb in naloga –ne le skrb staršev, temveč tudi narodne skupnosti, njenih ustanov in širše javnosti.

Founding of the Naš Otrok–Unser Kind Society With its diverse history marked by success, the Naš Otrok–Unser Kind Kindergarten can be a model to others who are considering the option of opening a bilingual kindergarten, be it secretly or openly. Undoubtedly, the 40-year history of the kindergarten is proof enough of the successful integration of the Slovenian community in Austrian Carinthia. There, the local community voiced their wish for the founding of a bilingual kindergarten as early as 1976. That year, a group of parents started an initiative and organized a supplementary Slovenian language course for children who did not have the possibility of enrolling in bilingual classes. In 1977, the Naš Otrok–Unser Kind Society was founded with the purpose of supporting and promoting the education and care for pre-school and school children in both the Slovenian and German languages. Perhaps the reason for its founding lies in the fact that the 1970s were – at least in terms of the political climate – not an overly prosperous period. Anyone familiar with the history knows that anti-Slovenian movements at the time were quite strong. Because it was impossible to establish a bilingual group in one of the numerous kindergartens around Klagenfurt at the time, the Naš Otrok–Unser Kind Society opted for the founding of their own kindergarten. For this reason, they rented premises in Klagenfurt’s Mohor House, which just so happens to be located in the part of Klagenfurt with the highest percentage of Slovenians. In October 1978, the first children were admitted to the kindergarten. By naming the kindergarten Naš Otrok-Under Kind (which translates as “Our child”), its founders wanted to highlight that providing bilingual child care should be in our common best interest. It cannot be the responsibility of the parents alone – the national community, its institutions, and the broader public should all have to do their part.

Delovanje društva

Društvo »Naš otrok-Unser Kind« skrbi za nemoten potek delovanja vrtca. Odborniki društva smo v glavnem bivši in sedanji starši, ki opravljamo funkcije na prostovoljni osnovi. Sama to funkcijo opravljam z veseljem in velikim zadovoljstvom že 7. leto. Starši so ob tem pomembna vez med odborom in vrtcem. Društvo oz. odborniki izbiramo osebje vrtca in vsako leto sprejemamo otroke za naslednje šolsko leto. Glede na finančne možnosti se odločamo o nakupih, obnovi prostorov in inventarja ter pomagamo organizirati čezmejne projekte in prakse bodočih vzgojiteljic iz Koroške in Slovenije. Za denarne podpore, ki so osnova za delovanje vsakega vrtca, od vsega začetka ni bilo lahko. Na začetku je delovanje vrtca podpirala Republika Slovenija, kasneje tudi Urad zveznega kanclerja na Dunaju, Škofijski ordinariat, deželna vlada Koroške, mesto Celovec in zasebniki. Leta 2001 je bila ustanovljena Delovna skupnost privatnih dvo- in večjezičnih vrtcev na Koroškem, ki je dosegla, da Koroška deželna vlada zakonsko preko sklada financira tudi delovanje vrtca. Delovna skupnost skrbi tudi za izobraževanje vzgojiteljic in povezovanje med vrtci.

Vrtec Celovenc

Deželni glavar dr. Peter Kaiser predaja darilo voditeljici vrtca ga. Ireni Brežjak

Dvojezična vzgoja

Otroški vrtec nudi varstvo in vzgojo za približno 35 otrok, ki so dopolnili tretje leto in še niso vstopili v šolo. Posebnost vrtca »Naš otrok-Unser Kind« je seveda vzgoja otrok v slovenskem in nemškem jeziku. V vrtcu delujeta dve skupini (predšolska in za najmlajše otroke), za kateri skrbita dve vzgojiteljici in dve asistentki. Dvojezičnost spremlja otroke pri vseh aktivnostih v vrtcu. Srečanje v skupini poteka v obeh skupinah vrtca menjaje en dan v slovenščini in drugi dan v nemščini. Posebej v začetni fazi obiskovanja otroškega vrtca si vzgojiteljice prizadevajo, da otrokom z občutkom približujejo jezik, ki ga otroci še ne znajo. S kompleksno jezikovno ponudbo omogočajo vzgojiteljice in asistentke otrokom, da iz situacije »razberejo« smisel povedanega. Ko vzgojiteljice in asistentke uporabljajo slovenski jezik, govorijo z otroki dosledno slovensko, da otroci slovenščino slišijo. Tako se tudi otroci, ki še ne govorijo slovensko, naučijo razpoznavati smisel povedanega in lahko sledijo – večinoma ponavljajočim se – vsakdanjim situacijam. Otroci imajo možnost, da se sprva naučijo jezik pasivno, nato pa preidejo na aktivno rabo jezika. Vrtec že več let sodeluje z Gimnazijo Rudolfa Maistra Kamnik in z Gimnazijo Jesenice, od koder vsako leto v okviru evropskih projektov prihajajo dijakinje in dijaki na delovno prakso, pri čemer je posebna pozornost namenjena posredovanju slovenskega jezika na igriv način.

»Igra je učenje, ne da bi se tega zavedali.«

Dvo - in večjezičnost ter koroška stvarnost

Največ vprašanj, ki sem jih v zadnjih letih slišala in jih še srečujem iz ust staršev v navezavi na dvojezično vzgojo, gre v smeri: »Ali se bo lahko moj otrok naučil dveh ali več jezikov hkrati...?!«. Razumljivo je, da imamo starši tovrstne skrbi, za svoje otroke želimo le najbolje, predvsem v najzgodnejših letih, ki so za otrokov nadaljnji razvoj bistvenega pomena. Najlažje ta proces osvajanja dveh jezikov hkrati osvojijo najmlajši otroci, strokovnjaki zatrjujejo, da se nekje do 6. leta starosti otrok lahko jezika še nauči na spontan način, kasneje je to veliko težje. Če pogledamo okoli sebe in sebe samega, lahko hitro ugotovimo, da z našo starostjo uspeh učenja jezikov strmo upada. Zato je toliko pomembneje, da se zavedamo pomena učenja jezikov pri najmlajši starosti. Moj sin je prestopil prag dvojezične vzgoje vrtca Naš otrok pri 5-ih letih in ni znal niti besedice nemško, saj sta njegova družina in tudi celotno sorodstvo okoli skorajda v celoti slovenskogovoreči.

Vrtec Celovenc   Vrtec Celovenc

Moj partner je zaveden koroški Slovenec. In tudi mene je bilo strah, kako se bo učil in koliko naučil nemščino. Priznam. Pomagale so številne pozitivne vzpodbude iz izkušenj staršev, ki so svoje samo slovensko- ali nemškogovoreče otroke ravno tako dajali v dvojezične vrtce in so se otroci vedno uspešno naučili obeh jezikov. Moj sin je v vrtcu osvojil tudi prvo neslovensko besedo – »vatrogasci« (gasilci), ki konec koncev sploh ni bila nemška. V vrtcu in tudi sicer na Koroškem je namreč veliko otrok staršev, potomcev beguncev jugoslovanske vojne v 90-ih letih in tako se je moj sin, tudi zaradi lažjega jezikovnega sporazumevanja, najprej družil z otroci priseljencev iz Bosne, Srbije in Hrvaške. Nemško se je seveda tudi naučil. Dobro. Bolje kot povprečni nemškogovoreči domačini. Zaveden Slovenec pa ostaja.

Vrtec Celovenc

Družinja Katarine Pajnič ob Zablaškem jezeru na avstrijskem slovenskem Koroškem

Hči smo vključili v vrtec z manj kot 3 leti in se je nemško učila že poprej v jaslih od njenega 15. meseca dalje, tako da se je nemščino vseskozi učila vzporedno s svojimi vrstniki. Ker je jezikovno nadarjena, obvlada tudi t.i. visoko, knjižno nemščino, ki večini njenih 6-letnih vrstnikov predstavlja še določene večje oz. manjše težave. Koroško, nemško kot tudi slovensko narečje je precej «svojevrstno« in kar nekaj časa človek potrebuje, da ga osvoji in v končni fazi tudi obvlada. Tako lahko govorimo pravzaprav o učenju celo več kot samo dveh jezikov, saj se mora otrok v prvi fazi naučiti dobro domačega narečja, da je s tem lahko sprejet v svojem okolju vrstnikov in nato pride na vrsto še knjižni jezik. Sama se narečnega nemškega jezika le polagoma učim že leta in leta (knjižno nemščino sem se začela učiti z 10-imi leti v osnovni šoli v Ribnici) in tako najbrž nikoli ne bom sprejeta kot »domačinka«, ostala bom priseljenka iz območja preko Karavank, kot radi rečejo Korošci: »Jugo«. Vrtec obiskujejo tudi otroci staršev iz Rusije, Japonske, Nizozemske, Norveške, Madžarske, Italije, Francije in seveda tudi Slovenije ter tako v večini prevladujejo mešani zakoni. Pogosto prav noben od staršev ni nemške narodnosti. V zadnjih letih ob slabši ekonomski situaciji v Sloveniji je opažen povečan trend priseljevanja preko Karavank na Koroško, žal pa so pogosto pričakovanja prevelika, saj sodi Koroška med manj razvite avstrijske dežele in veliko se jih kmalu vrne nazaj v Slovenijo ali poišče srečo kje drugje po svetu. Oba otroka sta z vrtcem Naš otrok ogromno pridobila, ne samo jezikovno, tudi osebnostno. Sprejemati vse, ki niso tebi enaki - "Skupno - Miteinander", kot so peli otroci vrtca Naš otrok-Unser Kind na nedavnem praznovanju svoje 40-letnice, o čemer so poročali številni slovenski kot tudi avstrijski mediji.

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek