V ARGENTINI SE »DOGAJA SLOVENSTVO«

Slovenian spirit in Argentina

Objavljeno dne/Published on: 02.10.2018
Avtor članka/Article Author: Rok Fink

Prostrana dežela je Argentina. In tako kot skoraj na vsej zemeljski obli, tudi tu najdeš Slovence. Prav tu, v Argentini, je bilo ustanovljeno veliko društev, že od časa prvega vala imigracij, okoli leta 1870, in seveda potem, ob največjem, pretežno primorskem in povojnem, političnem. A slovenstvo ima neko posebno privlačnost. Zgodi se, da potomci, ne da bi sploh vedeli, da so našega porekla, začutijo neko potrebo po povezavi s korenino, iz katere izhajajo. Prav zanimiv je primer v mestu Paraná, prestolnici province Entre Ríos, kjer je gospod Carlos Bizai (potem je celo postal slovenski častni konzul) odkril, da tisti ljudje, ki so se v bližini Parane nastanili pred toliko desetletji, niso ne Avstrijci ne Italijani, temveč ... Slovenci!

Argentina is a vast land. And like elsewhere on the globe, Slovenians can also be found here. It was precisely here, in Argentina, that many societies were formed as early as the first immigration wave around 1870. A number of new societies also emerged later on with the largest immigration wave after the war, which had a highly political undertone. But there has always been a special allure to everything Slovenian. A Slovenian descendant who is not aware of their Slovenian descent may sometimes feel a certain need for being connected to their roots. One such case occurred in the city of Paraná, the capital of the Entre Ríos province, where Carlos Bizai – after having been appointed Honorary Slovenian Consul – discovered that the people who decades ago moved to the Paraná region were neither Austrian nor Italian… They were Slovenian.

Po osamosvojitvi so se pojavila nova združenja Slovencev, in to od severa države dokaj daleč na jug. Poleg velikih ustanov, v glavnem v prestolnici in okolici (Triglav – združenje treh klubov, Zarja, Ljudski oder in Slovensko podporniško društvo, v Villa Ballester združenje izseljencev iz Friuli in Venezia Julia), vsi domovi, ki so združeni v Zedinjeno Slovenijo, že izven območja tako imenovanega Velikega Buenosairesa domovi v Mendozi, Rosariu, Bariloču, Prekmursko društvo v predmestnem Bernalu, in v Córdobi, Miramaru, Entre Ríos (v prestolnici Parani kar dva), Tucumánu, San Luisu, Berisso-La Plata-Ensenada, Chacu, Las Breñas, v Marcos Pazu (izseljenci iz Furlanije Julijske Krajine) … morda sem kakega izpustil ... Ni odveč omeniti Jugoslovansko društvo, ustanovljeno – seveda ne kot Jugoslovansko – 14. aprila 1878, ki še proslavlja 29. november – dan republike in kjer poleg Hrvatov, Srbov in prijateljev le-teh srečaš tudi Slovence.

V mestu Neuquén, prestolnici province z istim imenom na jugozahodu Argentine, 1200 kilometrov od Buenos Airesa in 400 severno od Bariloča, se je pojavilo novo društvo.

Neuquen

Daniel Brunskole takole opiše njegov nastanek: »Eno novo društvo potomcev Slovencev se rojeva v Severni Patagoniji. Člani so potomci priseljecev pred prvo svetovno vojno, iz časa med vojnama in politične povojne emigracije. Verjetno je dejstvo, da so (smo) naseljeni v več mestih (cela dolina Alto Valle de Río Negro in v Neuquénu), preprečilo možnost morebitnega združenja že prej.

Bilo je proti koncu 2016, ko je mladi Edgardo Biteznik, iz mesta Cinco Saltos (provinca Río Negro), sestavil spletno skupino in pričel s povezavo posameznikov v območju. Edgardo se je lotil tega dela zaradi ljubezni do korenin in tudi, da bi izpolnil sanje svojega očeta, Luisa Biteznika, ki je umrl v prometni nestreči leta 2011.

Neuquen

Leta 2017 sem izdal knjigo De Bela Krajina a El Chaco (Iz Bele kranije v Chaco) in po naključju je skoraj sočasno, na prošnjo družine Homovc-Ferrero Marita Molfese izdala knjigo z naslovom Olga y Roni inmigrantes eslovenos (Olga in Roni, slovenska priseljenca). Čeprav desetletja živeči v sosednjih mestih, se ti dve družini nista poznali. Izid teh publikacij ju je združil in jima dodal nagib za širjenje spoznanja o slovenski zgodovini in kulturi in s tem povzročilo še več navdušenja pri nastajanju ustanove.

Predstavil sem svojo knjigo v Las Breñas, Chacu novembra 2017 ob prisotnosti veleposlanice Jadranke Šturm-Kocjan. Po srečanju z rojaki iz Patagonije smo se odločili, da bomo knjigo predstavili tudi v Alto Valle. Glede na pripravljenost veleposlanice, da bi obiskala Neuquén in bila prisotna pri tem dogodku ter hkrati spoznala naše društvo, smo organizirali in predstavili Ciklus slovenskega filma v prestižnem Museo Nacional de Bellas Artes (Državni muzej XXX). Odziv je bil množičen in veliko ljudi je pri prvem filmskem večeru ostalo brez prostora v dvorani.

Našo veleposlanico je na letališču sprejel guverner province, naslednji dan je imela protokolaren obisk župana mesta. Ob srečanjih je predstavila Slovenijo tamkajšnjim prebivalcem. Predstavila je tudi Martina Krpana v prevodu v kastiljski jezik.«

V tem trenutku se odvijajo postopki uradnega vpisa novega društva z imenom “Eslovenos y descendientes en la Norpatagonia” ( Slovenci in potomci v Severni Patagoniji ). Trenutno šteje 102 člana, med katerimi so tudi rojaki, še rojeni v matični domovini. Pomembnejši projekt, ki so si ga zastavili, je seveda učenje slovenščine.

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek