IZJEMNO BOGASTVO SLOVENSKE LJUBITELJSKE KULTURE

OUTSTANDING ABUNDANCE OF THE SLOVENIAN AMATEUR CULTURE

Objavljeno dne/Published on: 06.09.2018
Avtor članka/Article Author: Tekst: Edita Žugelj Foto: JSKD in E. Ž.

V pet tisoč slovenskih kulturnih društvih deluje več kot 107 tisoč odraslih Slovencev, z otroki in mladino do 18. leta je število še bistveno višje in na to smo lahko izjemno ponosni. Vsi ti ljudje so namreč dejavni ne samo v kulturnih društvih, ampak tudi v svojih okoljih, kar pomeni višjo kakovost življenja za večino prebivalstva, pravi Urška Bittner Pipan, pomočnica direktorja Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Po besedah sogovornice slovenska ljubiteljska kultura vsako leto ustvari skoraj 25 tisoč različnih prireditev, ki si jih ogleda štiri milijone obiskovalcev.

The five thousand Slovenian cultural societies are run by more than 107,000 adult Slovenians. Together with children and young adults up to the age of 18, this number becomes significantly higher. This is something we can be exceptionally proud of, for these individuals aren’t actively involved in their cultural societies alone. As explained by Urška Bittner Pipan, the assistant the the director of the Public Fund for Cultural Activities of the Republic of Slovenia, they are also actively involved in their own environments, which accounts for a high quality of life for the majority of the population. According to Bittner Pipan, the Slovenian amateur culture organizes nearly 25 thousand different events each year. These are attended by more than 4 million visitors.

Mag. Urška Bittner Pipan je na JSKD zaposlena 15 let kot pomočnica direktorja za program. Odgovorna je za javne razpise za razdeljevanje sredstev kulturnim društvom in zvezam ter krovnim zvezam v sosednjih državah. Usmerja tudi program na JSKD oz. osem svetovalcev za posamezne dejavnosti. Ta programski oddelek skuša razumeti želje in potrebe okolja, pri čemer so, kot pravi Pipanova, neprecenljive izpostave JSKD, ki jim ves čas posredujejo povratne informacije.

Kakšno je poslanstvo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti?

Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) je v svoji osnovi profesionalna mreža za podporo ljubiteljski kulturi. To pomeni, da je država za ljubiteljsko kulturo poskrbela na način, ki je v Evropi unikaten in preko JSKD zagotavlja splošno financiranje vseh društev na enak način. Ima 59 območnih izpostav in sedež s strokovno službo v Ljubljani, s svojo mrežo pa seže tudi preko meja. Vsako društvo, vsak posameznik, ki ljubiteljsko ustvarja, ima enkrat na leto možnost, da se pojavi na odru ali razstavi, dobi strokovno oceno svojega dela, za katero poskrbi JSKD, ter potem napreduje na regijsko ali državno raven, se udeležuje festivalov in je temu ustrezno tudi nagrajen. V skladu skrbimo za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika, spodbujamo kulturno raznolikost, uveljavljanje kulturne vzgoje in izobraževanja na vseh ravneh kulture in za vse generacije, povečevanje socialne povezanosti v družbi, geografsko in cenovno dostopnost, ohranjanje tradicije in sodobne ustvarjalne oblike. JSKD ima veliko vlogo tudi pri izobraževanju, saj vsako leto pripravimo preko 500 izobraževanj s profesionalnimi mentorji, tako domačimi kot tujimi. Z dotokom svežega znanja naša mreža ves čas raste in se nadgrajuje. Na nekaterih področjih pa profesionalnega sistema izobraževanja žal nimamo, še posebej to velja za folklorno dejavnost. Smo eni redkih, ki se ne zavedamo tega bogastva, slovenski šolski sistem nam tovrstne izobrazbe ne zagotavlja. Zato v JSKD iščemo sogovornike, ki bi na tem področju postavili temelje institucionalnega izobraževanja. Menimo, da je nedopustno, da je folklorna dejavnost prepuščeno zgolj ljubiteljski ustvarjalnosti.

JSKD  JSKD

Glede na to, da sklad deluje v celotnem slovenskem kulturnem prostoru, vključujete v svoje delo tudi Slovence v sosednjih državah?

JSKD ves čas sodeluje s krovnimi organizacijami, ki se v sosednjih državah (Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem) ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo. Obravnavamo jih podobno kot območne izpostave sklada v Sloveniji ter sofinanciramo tudi njihove programe. Lahko se samostojno prijavljajo na naše razpise, ali pa se priključijo prireditvam na slovenski strani meje. Zdi se nam zelo pomembno, da povezave s temi društvi in zvezami obstajajo in želimo si še več tovrstnih izmenjav ter novih poti za sodelovanje. Nekatere skupine z druge strani meje so izjemno kakovostne in celo zmagujejo na različnih, predvsem gledaliških in zborovskih festivalih.

JSKD  jskd

Se kdaj na vas po pomoč obrnejo slovenski izseljenci, ki jih v kulturnih društvih običajno povezujejo ravno ljubiteljska kultura, še posebej folklora in petje?

V preteklosti je bilo sodelovanja bistveno več. Po ustanovitvi Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pa je tega manj; za to nismo niti poklicani niti nimamo sredstev. Se pa na kakršno koli prošnjo vedno odzovemo in po svojih močeh priskočimo na pomoč v zadevah, za katere smo pristojni, naj gre za podatke, literaturo, določeno znanje ali mnenje o kakovosti dejavnosti. Trudimo se, da smo dostopni tudi rojakom v izseljenstvu, ki jih vabim, da se o našem delu poučijo na spletni strani JSKD. Želimo si jih namreč več vključiti in povezati v Teden ljubiteljske kulture (https://tlk.jskd.si/), ki poteka vsako leto tretji teden v maju. Z več kot tisoč dogodki je namenjen predvsem promociji ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti. Storimo vse, kar je v naših močeh, da v tem tednu o ljubiteljski kulturi poročajo mediji, želimo pa si tudi, da bi bili nanjo v Sloveniji bolj ponosni.

JSKD  JSKD

Katera področja ljubiteljske kulture v okviru JSKD pa so najbolj množična?

Najprej moram povedati, da je ljubiteljska kultura res odprt prostor. Tradicionalno so zelo močna področja zborovsko petje, folklora, gledališče, lutke, instrumentalna glasba s številnimi kakovostnimi pihalnimi godbami, simfoničnimi in harmonikarskimi orkestri ter tamburaškimi skupinami, med mladimi je priljubljen ustvarjalni sodobni ples, imamo pa tudi bolj individualne oblike: oddelke za likovno dejavnost, literaturo in filmsko dejavnost. To so krovna področja, vendar vrata odpiramo vsem oblikam, tudi prepletu različnih dejavnosti. Želimo si širšega pogleda na umetnost in ves čas poudarjamo, da v ljubiteljski kulturi ni omejitev – ustvarjajo lahko otroci, mladi, starejši, najstarejši, ustvarjanje je lahko medgeneracijsko … Skratka, trudimo se zgraditi odprt prostor, kjer se lahko najde vsak. JSKD vsako leto v vseh dejavnostih organizira pregledna srečanja, tako za otroke kot mladino in odrasle. Vsaka dejavnost ima nacionalni festival ali tekmovanje, npr. tekmovanje godb na pihala, tamburaških skupin, srečanje folklornih skupin, Linhartovo srečanje je pregled najboljših produkcij ljubiteljskih odraslih gledališč, mladinski festival Vizije je zaključni festival najboljših gledaliških, lutkovnih, literarnih, likovnih in rock skupin iz Slovenije in zamejstva, potem imamo tudi srečanje lutkovnih skupin ipd. Ne nazadnje naj omenim nacionalno tekmovanje pevskih zborov Naša pesem, ki v evropskem merilu velja za eno najtežjih. Z veseljem tudi povem, da je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti s podporo Mestne občine Ljubljana, Ministrstva za kulturo ter Vlade RS dobil kandidaturo za 21. mednarodni zborovski festival Europa Cantat. Gre za največje srečanje pevskih zborov v Evropi, ki poteka vsaka tri leta v izbranem evropskem mestu. Tako bosta Slovenija in Ljubljana od 16. do 25. julija 2021 gostili na tisoče pevcev z vsega sveta. Že zdaj vabim Slovence po vsem svetu, da takrat združijo počitnice s petjem in nas obiščejo, saj bo slovenska prestolnica teden dni svetovno središče zborovske glasbe. To je posebno priznanje slovenski zborovski tradiciji, ki ima dobre temelje in dolgo tradicijo tudi med rojaki zunaj meja domovine. JSKD je tudi sicer zelo aktiven na mednarodnem področju, med drugim smo soustanovitelji mednarodne mreže krovnih organizacij na področju kulture Amateo.

JSKD  JSKD

V okviru JSKD deluje tudi Študijski center. Kakšne programe izvajate v njem?

Študijski center deluje od leta 2015 in povezuje naša najbolj kakovostna izobraževanja, ki jim želimo tako dati še večjo težo. Znotraj centra deluje tudi založba JSKD, v kateri izdajamo celo vrsto priročnikov z različnih področij kulturnih dejavnosti, saj naša izobraževanja zahtevajo specifična znanja, ki jih ne moremo zgolj kopirati pri drugih. Potem so tu še revije in strokovni zborniki, monografije, dramska besedila. Učiteljem, članom in mentorjem kulturnih skupin, študentom in drugim se trudimo približati čim več informacij. Sicer pa jih ogromno najdete tudi na naši spletni strani: http://www.jskd.si/.

Kakšen vpliv imata ljubiteljska kultura in delo JSKD tako na posameznika kot na družbo?

Zelo zanimiv je podatek, da gre v Sloveniji 60 odstotkov celotne osnovnošolske populacije skozi programe JSKD. V primerjavi z ostalimi evropskimi državami je to izjemno. Naši otroci in mladostniki so ustvarjalni in v obšolskih dejavnostih zbudijo svojo željo po tem, da bi razvijali svoje talente. Kot lahko vidimo na mladinskih festivalih, je ustvarjalnost mladih fascinantna. Kar otroci, dijaki, študentje postavijo na oder, je lahko za zgled marsikateri profesionalni produkciji, predvsem zaradi njihovega razmišljanja o svetu, odnosih, željah ... Mnogim v družbi je žal pogosto lažje prezreti tovrstna sporočila mladih, kot si njihovo delo ogledati od blizu. Namen ljubiteljske kulture ni vzgajanje profesionalcev, ampak ljudem omogočiti, da živijo bolj polno in zadovoljno. Posledično je celotna družba bolj zdrava in manj obremenjena. Ljubiteljska kultura deluje tudi kot socialni blažilec, omogoča razvoj talentov in deluje kot valilnica novih občinstev. Tudi profesionalne institucije namreč potrebujejo kulturno izobražene in osveščene ljudi, ki imajo izkušnjo nastopanja na odru in jo lahko s pridom uporabijo na številnih življenjskih področjih. Tisti, ki delujejo v ljubiteljski kulturi, za svoje delo, z izjemo mentorjev, niso plačani. Delo opravljajo v svojem prostem času, vanj vlagajo ogromno energije in včasih tudi lastnih sredstev. To in ne kakovost nas ločuje od profesionalne sfere. Naša ekipa ves čas dela z velikim veseljem in zanosom, da bi se o naši ljubiteljski kulturi več govorilo, da bi stopila iz sence na svetlo, da bi bila celotna naša družba bolj ponosna na njene dosežke.

Naslov: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Štefanova 5, 1000 Ljubljana, Slovenija

tel.: 01 24 10 500 faks.: 01 24 10 510 e-pošta: info@jskd.si

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek