Aktualne objave

Preberi več aktualnih novic

Znani Slovenci

Naključna usoda - Slovensko Veleposlaništvo v Buenos Airesu v stavbi, ki sta jo gradila Slovenca
Fate or Coincidence? Slovenian Embassy in Buenos Aires in a Building Built by Two Slovenians

Objavljeno dne/Published on: 11.07.2016

Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu, Agentini, ki pokriva tudi sosedne države Urugvaj, Paragvaj, Čile in Peru, se je že nekajkrat selilo. Iz četrti Belgrano, v severni predel centra, na ulico Suipacha, potem na avenijo Santa Fe in sedaj v ulico Arroyo, ki je v bližini prejšnje lokacije ali kot bi dejali tukaj, le nekaj »kvader« narazen.
Arroyo in Suipacha. Ugledna četrt galerij, odličnih hotelov, »fancy« trgovin in restavracij. Tam stoji lep objekt, stilski, ki ga je zgradilo gradbeno podjetje bratov Bencič. Slovencev. Njihov pečat imajo številne prelepe stavbe v mestu: dve v strogem centru na križišču severne diagonale s Florido, še ena na ulici Arroyo (sedaj Hotel Sofitel), na aveniji Cordoba, na Maipu … Seznam bi bil preobsežen.


The Slovenian Embassy in Buenos Aires, which is also responsible for the neighboring Uruguay, Paraguay, Chile and Peru; has moved a couple of times: from the Belgrano quarter to the north part of the city center, and then to the Suipacha Street, followed by the Santa Fe Avenue. Finally, the Embassy...Preberi članek v celoti

Odkrivajmo Slovenijo

Dogodki v Sloveniji v zadnjih šestih mesecih
What's happened in Slovenia in the last 6 mounth

Objavljeno dne/Published on: 04.07.2016

Slovenijo so od decembra 2015 do junija letos zaznamovali različni dogodki in osebe s področja športa, politike in gospodarstva ter kulture. Izpostavili smo nekaj pomembnejših dogodkov, ki so tako ali drugače sooblikovali slovensko javnost.

From December 2015 to June 2016, Slovenia has witnessed various events and successes in the fields of sports, politics, economy and culture. We have highlighted some of the most important events which have, in one way or another, contributed to the shaping of the Slovenian public. Preberi članek v celoti

Zgodilo se je

Odprtje stalne zbirke kiparja Franceta Ahčina v Domžalah

Objavljeno dne/Published on: 04.07.2016

France Ahčin (Domžale 1919- Buenos Aires 1989)
V lepem, mirnem popoldnevu v Domžalah smo se 17. maja zbrali v rojstni domačiji kiparja Franceta Ahčina na odprtju njegove stalne zbirke. Ob njegovi družini, soprogi Mileni, hčerki in sinu ter drugih članih rodbine, še številni domačini in obiskovalci. Med uradnimi pozdravi gospe podžupanje in direktorice kulturnega doma je bilo že slutiti, da so v kraju ponosni na Ahčinovo delo in nameravajo še utrditi njegovo prisotnost v sicer živahnem kulturnem okolju. Že samo dejstvo, da zbirko ureja in bdi nad njo umetnostna zgodovinarka, je sicer zagotovilo za nadaljnje strokovno delo.
Sredi 80-ih let se je v Sloveniji začel proces ovrednotenja umetniških opusov do tedaj (in žal tudi danes) premalo poznanih rojakov, ki so bili, razkropljenih po svetu, v svojem ustvarjalnem delu uspešni in priznani v krajih, kjer so si postavili novi dom. Zasluga gre raziskovalnemu programu, ki ga je v okviru Znanstvenega instituta Filozofske fakultete postavil prof. dr. Nace Šumi.


France Ahčin (1919, Domžale, Slovenia – 1989, Buenos Aires, Argentina)
On a beautiful quiet afternoon, on 17 May 2016 in Domžale, we gathered at the homestead of France Ahčin to see the sculptor’s permanent exhibition opening. Many people attended the exhibition, including the sculptor’s...
Preberi članek v celoti

Knjižnična mreža

Glas iz Zaliva
Voice of the Gulf

Objavljeno dne/Published on: 04.07.2016

V roke mi je prišla knjiga Petra Kovačiča Peršina Glas iz Zaliva – pogovor z Borisom Pahorjem, človekom, ki vztrajno, že desetletja opozarja družbo na grehe preteklosti in napake sedanjosti. Rojen je v Trstu, kjer se je vedno boril za pravice Slovencev v zamejstvu, njegov klic po narodni odgovornosti pa je slišati vse do notranjosti Slovenije. Ta je svoj čas tonila v spanec nezavedanja lastne samobitnosti, ki z izjemo osvoboditvenega prebujanja pred 25 leti po Pahorjevem mnenju traja še danes. O ključnih narodnostnih vprašanjih Pahor govori, kar misli, brez strahu, da bi se komu zameril ali pa brez večje škode, ko komu se. V času življenja, ki ga ni bilo malo, saj šteje 102 leti, se je zagotovo zameril marsikomu, veliko pa je tistih, ki ga narobe razumejo. To je knjiga, kjer Pahor vsem, ki niso razumeli njegovih besed, še enkrat pojasnjuje, za kaj pravzaprav gre. Je že začutil, da mora in najbrž še vedno ne bo dovolj.

I stumbled upon a book by Peter Kovačič Peršin entitled Voice of the Gulf (Glas iz Zaliva) – a recollection of a conversation with Boris Pahor, a man who has, for the past ten years, been drawing the society's attention to the sins of the past and the mistakes of the present. He was born in Trieste...Preberi članek v celoti

Slovenska društva

Korenine pariških Slovencev
The Roots of Parisian Slovenians

Objavljeno dne/Published on: 04.07.2016

Februarja letos so pariški Slovenci izdali posebno številko svojega glasila Korenine z naslovom »Mi, ki smo odšli«. Podnaslovili so jo »Pričevanja pariških Slovencev povojne generacije«. V njej so zbrali 18 spominskih zapisov o lastnih življenjskih poteh, od odhoda iz rodne Slovenije do vživetja v sedanjo domovino, kjer je pognal korenine tudi njihov mlajši rod. Publikacijo je uredila gospa Liza Japelj Carone, posvečena pa je 55-letnici Društva Slovencev v Parizu in 25-letnici samostojne slovenske države.
V zapisu ob dvojnem jubileju je dr. Edvard Kovač (profesor filozofije na katoliški univerzi v Toulousu v Franciji in na univerzi v Ljubljani, ki občasno pastoralno oskrbuje pariške Slovence) zapisal: »Pariški Slovenci so pomagali ustvarjati našo državo ... Temelja naše državnosti sta naša kultura, etičnost slovenske besede. … To pomeni, da bomo tudi v prihodnje ostali na evropskem zemljevidu.« To priznanje našim rojakom v Franciji za njihovo nacionalno zavest in poudarek, da slovenstvo stoji na naši kulturi, tudi slovenstvo v zdomstvu na kulturnem življenju naših razseljenih rojakov, sta vodilni misli celotnega zbornika pričevanj.


This February, the Parisian Slovenians have published a special issue of their Roots (Korenine) magazine, entitled “We, who have left”. The subtitle of the magazine reads, “The Testimonies of Post-War Generation Parisian Slovenians.” It includes 18 commemorative testimonies speaking of life...Preberi članek v celoti

Mladi

BARBARA JAMNIK: ŽIVLJENJE ME SAMO VODI
BARBARA JAMNIK: LETTING LIFE TAKE THE LEAD

Objavljeno dne/Published on: 11.07.2016

Z Barbaro Jamnik sva se spoznali pred dobrima dvema letoma, bilo je na sprejemu na slovenskem veleposlaništvu v Pekingu. Jaz takrat še izgubljena v dvajset in več milijonskem velemestu, ona kljub mladosti veteranka, s kilometri izkušenj, domača in suverena v svetu, ki za prišleke z Zahoda sicer pomeni velik izziv, a marsikaterega ob prvem srečanju tudi šokira. Tudi njo je šokiral, kot pravi, čeprav je ta šok s svojo odločnostjo, dobro voljo in prešernim nasmehom, gotovo pa tudi kančkom trme hitro premagala – predvsem ko se je po svojem prvem, krajšem postanku v deželi, ki je sčasoma postala njen drugi dom, na Kitajsko vrnila za dlje časa.
Mariborčanka Barbara Jamnik, nemirna in radovedna, tudi ko potuje po svojih lastnih, notranjih svetovih, je študirala kitajščino, najprej v Ljubljani in kasneje dve leti na Tajvanu. Že med študijem se je ukvarjala s turizmom, danes pa predvsem poučuje angleščino, ki se jo otroci na Kitajskem vse pogosteje začnejo učiti že v vrtcu, in prevaja. Občasno še vedno po Pekingu vodi kakšne slovenske skupine, pred kratkim pa je s kitajsko ekipo sodelovala pri snemanju turistične predstavitve starodavnega mesta Wuxi v provinci Jiangsu na jugu Kitajske.


I met Barbara Jamnik some two years ago at a reception held on the premises of the Slovenian Embassy in Beijing. At the time, I felt completely lost in the megacity with over twenty million inhabitants. By contrast and despite her young age, Barbara was a veteran with heaps of experience, who felt...Preberi članek v celoti

Ali ste vedeli

» MOJ NAJLJUBŠI KRAJ, DOGODEK ALI OSEBA, KI SEM GA SPOZNAL V SLOVENIJI «
“My favorite place, event or person from Slovenia.”

Objavljeno dne/Published on: 04.07.2016

Združenje Slovenska izseljenska matica je v program za leto 2016 vključilo natečaj za izdelavo najboljše otroške risbe - slike na temo
» MOJ NAJLJUBŠI KRAJ, DOGODEK ALI OSEBA, KI SEM GA SPOZNAL V SLOVENIJI «

K sodelovanju so bili povabljeni otroci, stari do 15 let, ki živijo v tujini. Za pomoč smo prosili tudi učitelje dopolnilnega pouka slovenščine. Nad odzivom smo bili navdušeni saj je na naš naslov je prispelo več kot 100 izdelkov iz več kot desetih evropskih držav. Vse risbe so razstavljene na dveh lokacijah – v prostorih Združenja SIM na Cankarjevi 1, v Ljubljani in na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, Erjavčeva 15 ravno tako v Ljubljani. Vabljeni k ogledu razstave!


In this year’s annual program, the Association Slovenska izseljenska matica is organizing a competition for the best children’s drawing or painting. The theme of the competition is:
“My favorite place, event or person from Slovenia.”

Participating in the competition are...
Preberi članek v celoti

Tradicija in obrt

Škoromati
The Škoromati

Objavljeno dne/Published on: 23.02.2016

Pust ima na Slovenskem bogato zgodovino, saj naj bi ga praznovali že pred prihodom krščanstva. Skozi zgodovino se je oblika praznovanja spremenila, uveljavili pa so se nekateri liki, ki so se obdržali vse do danes in predstavljajo kulturno dediščino našega naroda. To so kurenti, škoromati, drežniški pustovi, cerkniške maškare, laufarji in še bi lahko naštevali. V članku bomo podrobneje predstavili škoromate.

Škoromátija je pustna šega na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-Matarskem podolju, v vaseh: Gradišče, Ritomeče, Obrov, Javorje, Male Loče, Hrušica, Podgrad, Podbeže in Račice.

The history of Shrovetide in Slovenia is very rich since it was celebrated even before the spread of Christianity in this region. Throughout the history, the celebration changed but some characters have been kept until today. They represent the cultural heritage of our nation. Among them are the...Preberi članek v celoti

Muzejska mreža

NARODNA GALERIJA IN IZPOLNJENE STOLETNE SANJE
NATIONAL GALLERY AND FULFILLMENT OF CENTURY-OLD

Objavljeno dne/Published on: 20.04.2016

Narodna galerija je osrednja nacionalna ustanova za starejšo umetnost v Sloveniji, ki hrani največjo zbirko likovnih del na slovenskem ozemlju od visokega srednjega veka do 20. stoletja ter umetnostni muzej z eno najdaljših tradicij v Sloveniji. Matična palača Narodne galerije, Narodni dom, je objekt posvetne stavbne dediščine, vpisan v državni register nepremične kulturne dediščine.
Slavnostnega odprtja prenovljene Narodne galerije, 27. januarja letos, se je udeležilo kar 2000 obiskovalcev, v naslednjih štirih dneh, ko je bil ogled brezplačen, jo je obiskalo še 25 tisoč ljudi. Kot meni direktorica Narodne galerije Barbara Jaki, je bil glavni razlog za velikanski obisk nova, povečana stalna zbirka, ki še vedno privablja številne obiskovalce.


The National Gallery is the central national institution dedicated to collecting and showcasing classical art in Slovenia. Their collection of fine art from the Middle Ages to 20th century is the biggest collection of the kind and the art museum there has one of the longest running traditions in...Preberi članek v celoti

Slovenska kuhinja

Pomladno razstrupljanje telesa s koprivami
Springtime Body Detoxification with Nettle

Objavljeno dne/Published on: 20.04.2016

V starogermanski mitologiji je bila kopriva simbol boga strele, ki hkrati blagoslavlja in žge. V ljudskem izročilu ima kopriva tudi v današnjih dneh še vedno določen pomen. V mnogih alpskih krajih v kmečkih hišah vržejo v kuhinjsko ognjišče nekaj kopriv, kadar se bliža neurje, »da ne bi treščilo v hišo«.
Najboljši čas za nabiranje in uživanje kopriv je spomladi, ko začnejo po obronkih gozda, ob rekah, na njivah in za hišami, za skoraj vsakim plotom odganjati mlade rastlinice. Mlade koprive so dobre tudi jeseni po dežju, rastejo seveda tudi poleti, a so takrat bolj trde in cvetoče.
V Sloveniji uspevata velika in mala kopriva. Prva je trajna rastlina, zraste do 150 cm in ima bolj podolgovate liste, medtem ko so listi male koprive bolj okrogle oblike. Mrtve koprive z omenjenima vrstama nimajo nič skupnega razen imena, ki temelji na podobnih listih.
Pri nabiranju v večini primerov iščemo veliko koprivo, s prepoznavanjem pa ponavadi ni težav.


In traditional Germanic mythology, the nettle was the symbol of the god of lightning, capable of blessing and burning. In folklore, the nettle still has certain significance. In certain places in the Alps, people still throw some nettles in the farmhouse fireplace whenever a storm is approaching to...Preberi članek v celoti