Slovenska kuhinja

CVIČEK – posebnost Slovenije - CVIČEK - Specialty of the Slovenian RegionObjavljeno dne/Published on: 20.02.2017
Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta. Beseda izhaja iz latinskega izraza vinum, ki pomeni tako vino kot trta. Proces alkoholnega vrenja povzročijo mikroorganizmi (glive kvasovke), ki počasi pretvarjajo sladkor v alkohol.
Domovina cvička je le dolenjski vinorodni okoliš, ki je del vinorodne dežele Posavje. Dolenjska predstavlja največje vinogradniško območje v Sloveniji in poteka ob desnem bregu reke Save, ob bregovih reke Krke in pobočjih Gorjancev vse do hrvaške meje na jugovzhodu.
Cviček je posebnost med vini v slovenskem in svetovnem merilu, saj je edinstven in drugje neponovljiv. Je pojem slovenskega nacionalnega vina in sodi v slovensko zakladnico. Prve zapise o cvičku najdemo že ob koncu 17. stoletja ( Janez Vajkard Valvasor). Svoj preporod pa je doživel na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ko so zaradi trtne uši prenovili veliko vinogradov. Vinski trgovci so že v času pred prvo svetovno vojno prodajali cviček na Dunaj in v Gradec, v času po drugi svetovni vojni so ga izvažali tudi v Švico, Belgijo in Anglijo ter celo v Brazilijo. Danes ga poznajo že v pretežnem delu Evrope (zlasti EU), Severni Ameriki in Rusiji.
Cviček je poleg toskanskega chiantija edino vino na svetu, sestavljeno iz rdečih in belih sort grozdja. Ima značaj rdečega vina, saj vsebuje približno 65 % rdečih sort grozdja, od tega največ žametne črnine ali žametovke in modre frankinje, in približno 35 % belih sort, in sicer kraljevino, laški rizling, rumeni plavec, zeleni silvanec, o, štajersko belino ali ranfol. Vina, ki so lahko podobne sestave, pa je grozdje zraslo izven tega okoliša, se ne smejo imenovati cviček.


Wine is an alcoholic beverage made with alcoholic fermentation of grape juice of cider. The word is derived from the latin term vinum, relating to either wine of the grapevine plant. The process of...Preberi članek v celoti
Bučno olje – kulinarična posebnost Slovenije - Pumpkin Oil –Slovenian Cuisine SpecialtyObjavljeno dne/Published on: 06.10.2016
Na območju Štajerske in Prekmurja je tradicija pridelave oljnih buč in predelave bučnih semen v bučno olje znana že od 18. stoletja. Danes je bučno olje naših krajev petnajsti slovenski izdelek z zaščitenim geografskim poreklom, ki je registriran pri Evropski komisiji v Bruslju. Sorte bučnih semen za predelavo v štajersko prekmursko bučno olje niso predpisane, morajo pa ustrezati predpisani kakovosti.

In Styria and Prekmurje, the tradition of growing pumpkins and producing pumpkin oil from their seeds has been around ever since the 18th century. Today, pumpkin oil is the 15th product on the list of...Preberi članek v celoti
Pomladno razstrupljanje telesa s koprivami - Springtime Body Detoxification with NettleObjavljeno dne/Published on: 20.04.2016
V starogermanski mitologiji je bila kopriva simbol boga strele, ki hkrati blagoslavlja in žge. V ljudskem izročilu ima kopriva tudi v današnjih dneh še vedno določen pomen. V mnogih alpskih krajih v kmečkih hišah vržejo v kuhinjsko ognjišče nekaj kopriv, kadar se bliža neurje, »da ne bi treščilo v hišo«.
Najboljši čas za nabiranje in uživanje kopriv je spomladi, ko začnejo po obronkih gozda, ob rekah, na njivah in za hišami, za skoraj vsakim plotom odganjati mlade rastlinice. Mlade koprive so dobre tudi jeseni po dežju, rastejo seveda tudi poleti, a so takrat bolj trde in cvetoče.
V Sloveniji uspevata velika in mala kopriva. Prva je trajna rastlina, zraste do 150 cm in ima bolj podolgovate liste, medtem ko so listi male koprive bolj okrogle oblike. Mrtve koprive z omenjenima vrstama nimajo nič skupnega razen imena, ki temelji na podobnih listih.
Pri nabiranju v večini primerov iščemo veliko koprivo, s prepoznavanjem pa ponavadi ni težav.


In traditional Germanic mythology, the nettle was the symbol of the god of lightning, capable of blessing and burning. In folklore, the nettle still has certain significance. In certain places in the...Preberi članek v celoti
Ričet - RičetObjavljeno dne/Published on: 01.10.2015
Z ječmenom sem se srečala že v zgodnjem otroštvu. Gojili smo ga doma, njegov klas mi je bil veliko bolj všeč kot ričet, ki ga je babica kuhala vsaj enkrat na teden! Ni bil slab, a prav dober tudi ne. Recept stare mame je bil vedno enak, nikjer zapisan, imela ga je »v roki«. Mogoče bi mi bolj teknil, če bi vedela, kako zelo zdrav je, a močno dvomim. Otroku je zdrava hrana zadnja skrb – še odrasli ji posvetimo premalo pozornosti. Če tudi vi spadate v skupino, ki je z ječmenovimi jedmi zaključila v otroštvu, mu dajte še eno priložnost.

I’ve known barley since my early childhood. We grew it at home and I was always more fascinated by its ear than its taste. My grandmother used to make ričet at least once a week. It was not bad but...Preberi članek v celoti
Radegunda - RadegundaObjavljeno dne/Published on: 06.08.2015
je ime prve slovenske življenjsko stilske kulinarične revije. Ustvarile so jo štiri kulinarične navdušenke, ki delajo na področju oblikovanja, marketinga, komunikologije in novinarstva. Odlična kombinacija znanja in izkušenj je ustvarila revijo, pisano na kožo vsaki sodobni ženski. Ta ima lepo opremljen dom, z veseljem kuha za prijatelje ali družino, ko se odpravi na izlet ali potovanje, pa raziskuje jedi ostalih pokrajin in različnih kuhinj.
V naši Slovenski kuhinji vam predstavljamo recept urednice Radegunde Mateje Delakorda, ki je objavljen v prvi številki revije in vam pride prav, če imate radi paradižnikovo omako ali kečap!


Radegunda is the title of the first Slovenian culinary lifestyle magazine. The magazine was created by four culinary enthusiasts working in the fields of design, marketing, communicology and journalism....Preberi članek v celoti
Terjak - Terjak teaObjavljeno dne/Published on: 04.06.2015
Včasih so pravili, da je bezeg tako zdravilen, da ozdravi vse bolezni. Prav ves je uporaben: korenine, lubje, cvetje, jagode. Ravno zaradi svoje zdravilnosti, naj bi včasih poleg vsake kmetije na Gorenjskem rasel bezgov grm.



It is believed that the elderberry is so potent it can cure any disease. The whole plant can be used: the roots, bark, flowers and berries. They say that due to its medicinal properties every farm in...Preberi članek v celoti
Ajdov krapec – sladek ali slan, vselej slasten - Ajdov krapecObjavljeno dne/Published on: 02.04.2015
Ajdov krapec, narečno tudi krópec, je tradicionalna slovenska slana ali sladka pogača, ki sodi med posebnosti Prlekije. Ta okusna pogača je izdelana iz tankega sloja ajdovega testa, razvaljanega v krogu ter obloženega s skuto in kislo smetano. A to je le ena iz velike skupine sladkih in slanih pogač, ki so jih poznale in pripravljale naše babice po vsej deželi.

Ajdov krapec, in dialect also called krópec, is a traditional Slovenian sweet or salty cake and is one of the specificities of the Prlekija region. This delicious cake is made of a thin layer of buckwheat...Preberi članek v celoti
Kultura kuhanja ima v Sloveniji prihodnost! - There Is Yet a Future for Cooking in Slovenia!Objavljeno dne/Published on: 06.02.2015
Večina posameznikov s kuhanjem prične šele, ko so v to primorani, daleč od varne mamine kuhinje, je prepričana Eda Vidmar, mlada Idrijčanka, sicer študentka medicine, ki o kuhanju in peki ve več kot marsikatera starejša predstavnica nežnejšega spola. »Obstajamo pa tudi taki, ki smo že prej z radovednostjo kukali v lonce, pomagali rezati, mešati in na koncu tudi pojesti. Ljubezen do kuhanja in predvsem peke je v meni rasla do te mere, da sem se odločila preizkušene recepte deliti na kuharskem blogu, skupaj z pripombami in lepimi fotografijami,« pravi Eda. »Težko bi rekla, da je vsakdanja nuja po kuhanju in hitenje, da čimprej nekaj spraviš pod zob, hobi. To postane takrat, ko si v prostem popoldnevu zaželiš, da bi nekaj dobrega spekel in narisal nasmešek na obraz tistega, ki mu je sladica namenjena.«


Eda Vidmar, a young student of medicine from Idrija, thinks that most individuals first start preparing their meals when they are forced into it by the absence of their mothers' cooking. However, Eda...Preberi članek v celoti
Krvavice z zeljem - Blood Sausages with SauerkrautObjavljeno dne/Published on: 04.12.2014
Zimski čas je v slovenski kuhinji zagotovo čas kislega zelja in repe ter krvavic in pečenic. Na slovenski mizi se te jedi znajdejo tako med delovniki, saj jih pripravimo razmeroma hitro, kot tudi ob nedeljah in praznikih. Tudi v gostilnah in restavracijah gredo v tem času dobro v promet.
Tokrat smo v omenjeni izbiri za predstavitev izbrali kislo zelje in krvavico in sestavili recept po navodilih naših babic.


During the winter, the Sloveniancuisine is marked by sauerkraut, turnip, blood sausage and bratwurst. Because these dishes are fast to prepare, they easily find their way to our tables during the weekdays,...Preberi članek v celoti
Pražen krompir: najboljši je s ščepcem dobre volje - Roast Potatoes: Best Served with a Pinch of Good WillObjavljeno dne/Published on: 02.10.2014
»Krompir je primerljiv z kruhom, torej brez njega skoraj ni dneva, če je pražen, pa še dodatek ni potreben,« pravi Zvone Bašelj iz Turističnega društva Gorenja vas, kjer med drugim skrbijo za ohranjanje slovenske tradicije praženega krompirja.

“Potatoes can be compared to bread – there is hardly a day we go without it. If roasted, it can even be served alone,” says ZvoneBašelj from the Tourist Association Gorenja vas, where they also...Preberi članek v celoti
Blejska ali grajska, grmada je odlična! - ‘Blejskagrmada’ or ‘grajskagrmada’ – Delicious Anyway!Objavljeno dne/Published on: 31.07.2014
Grmada je odlična sladica, ki jo pripravljajo marsikje po Sloveniji. Kot je moč zaslediti, je bila blejska grmada nekoč hišna sladica v restavraciji na letališču v Lescah. V obliki, kot jo poznamo, je sladici dal ime Janez Pristavec. Na Gorenjskem jo še vedno pripravljajo kot blejsko grmado, v Grajski kavarni na ljubljanskem gradu, ki smo jo tudi obiskali, pa se, rahlo spremenjena, imenuje grajska grmada.
Morda je s pripravo sladice na videz malo več dela, vendar so količine za približno 20 ljudi, užitki ob njej pa nepopisni.Vredno se je malo potruditi!


Grmadais an excellent dessert made in various parts of Slovenia. As can be read, ‘blejskagrmada’ used to be the house delicacy at the Lesce airport. Grmada, in the form we know today, was named by...Preberi članek v celoti
Žganci za vsakogar - Žganci for EveryoneObjavljeno dne/Published on: 05.06.2014
V ne tako davni preteklosti so bili žganci ena najbolj razširjenih jedi, v 19. stoletju so na Kranjskem veljali celo za »steber« dežele. To kaže, kako pomembna je bila ta tradicionalna jed za preživetje številnih ljudi. Najbrž je pregovor »Spanec je boljši kot žganec« nastal kasneje. Sicer pa žganci, tako kot številne slovenske tradicionalne jedi, postajajo vse bolj priljubljeni. Preberite si, kako jih pripravimo.

It was not so long ago that žganci was considered one of the most widespread dishes. In the 19th century Carniola it was even considered to be the 'pillar' of the country. This indicates that this...Preberi članek v celoti
Kruh iz pirine moke - Spelt BreadObjavljeno dne/Published on: 03.04.2014
Dober kot kruh, s trebuhom za kruhom, zarečenega kruha se največ poje … Številni slovenski pregovori in reki o kruhu med drugim pričajo o tem, kako pomembno vlogo je imelo to živilo skozi vso zgodovino Slovencev. Ne samo kmečke gospodinje, kruh dandanes pečejo tudi številne žene v mestih, čeprav je ponudba na slovenskih prodajnih policah zares razkošna. V zadnjem času prisegamo na tako imenovane zdrave vrste kruhov in enega takih, kruh iz pirine moke, ki se uporablja tudi pri peki drugih vrst peciv, predstavljamo v pričujočem prispevku.

As good as bread, going after bread with one's stomach, the bread which one lets slip is eaten the most (literal translations forthree proverbs with respective English equivalents: as good as gold,...Preberi članek v celoti
Pustni krofi in miške - Shrovetide Donuts and Fried-Dough Fritters Objavljeno dne/Published on: 07.02.2014
Nekoč je veljalo, da se je treba za pusta dobro najesti, saj bo obilna pustna pojedina prinesla bogato letino. Poleg tega je po pustu nastopil 40-dnevni post, ki je veljal do velike noči. Zato so morale biti pustne jedi mastne, ocvrte in (nekatere) posute s sladkorjem.
Med slednje sodijo tradicionalne pustne sladice kot so bobi oz. krofi, miške in flancati, ki pa si jih radi privoščimo tudi sicer. Še posebej to velja za krofe, ki si jih okrog pusta sladkosnedneži zaželimo v velikih količinah, saj se nam vabljivo smejijo s polic v trgovinah, pekarnah, slaščičarnah … Peka krofov doma je namreč malo bolj zamudna, ker se je že med pripravo treba natančno držati navodil, če si želimo res rahlih in okusnih krofov. Pa še tako uspeh ni vedno zagotovljen. Miške in flancate pa je doma lažje narediti.


Once it was considered necessary to eat a lot in the time of Shrovetide because it was believed to promise a good harvest and because after Shrovetide comes a 40-day-long fast until Easter. This is why...Preberi članek v celoti
Orehova potica – kraljica praznikov - Walnut roll - The queen of holiday cuisineObjavljeno dne/Published on: 04.12.2013
Recept za orehovo potico:
Za testo za sladke potice iz bele moke potrebujemo:
3 žlice mlačnega mleka
1 žličko sladkorja
2 dag kvasa
pol litra toplega mleka
10 dag surovega masla
2-3 žlice sladkorja
1 žlička soli
75 dag mehke bele moke
2 jajčna rumenjaka
1. V lonček nalijemo 3 žlice mlačnega mleka, dodamo žličko sladkorja in kvas. Zmešamo in postavimo na toplo, da vzhaja.
2. V večjo skledo damo pol litra toplega mleka, surovo maslo, 2-3 žlice sladkorja, žličko soli in ogreto moko. Vse to dobro zmešamo in dodamo vzhajani kvas ter 2 rumenjaka. Zameseno testo s kuhalnico dobro stepamo od 20 do 30 minut, da se začnejo na njem delati lepi mehurji.
3. Stepeno testo po vrhu potresemo z moko, pokrijemo s prtom in postavimo na toplo, da vzhaja.
4. Ko je testo vzhajano, potresemo delovno površino z moko, ga razvaljamo za mezinec debelo in ga obrežemo v pravokotnik. Pripravljeno testeno površino namažemo z nadevom.
Za orehov nadev potrebujemo:
1 kg očiščenih orehovih jedrc
2,5 dl vročega mleka
15 dag surovega masla
nastrgano limonino lupino
25 dag kisle smetane
2 vanilina sladkorja
2 žlici sladkorja ali medu
2 rumenjaka
trd sneg dveh beljakov
pol decilitra ruma
1. Orehova jedrca drobno zmeljemo in prihranimo 2-3 pesti za potresanje. Ostalo poparimo z vročim mlekom in ohladimo.
2. Ohlajenim orehom primešamo limonino lupino, sladkor in vanilin sladkor, kislo smetano, maslo, rumenjaka, rum in nazadnje še trd sneg 2 beljakov.
3. Z nadevom namažemo testo in ga nato potresemo še z dvema do tremi pestmi zmletih orehov.
4. Testo tesno zvijemo v zvitek in ga položimo v okrogel, z maslom namaščen pekač za potico oz. potičnik. Konca zvitka se morata dobro stikati, kar velja kot pravilo za vse vrste potic. Če je zvitek predolg, ga odrežemo in odrezani del z zadelanima koncema spečemo posebej v manjšem štirioglatem pekaču.
5. Potico v pekaču pokrijemo s prtičem in postavimo na toplo, da vzhaja.
6. Pred pečenjem potico premažemo z razžvrkljanim jajcem, jo na nekaj mestih prebodemo in nato približno 45 minut pečemo v pečici pri 180 stopinjah Celzija. Potem temperaturo znižamo na 150 stopinj C in pečemo še približno 25 minut.
7. Potico stresemo iz potičnika, tako da je zgornji del spodaj, in jo ohladimo.
8. Po želji jo potresemo s sladkorno moko in ponudimo narezano na klinaste rezine.
Pa dober tek!




Recipe for walnut roll (orehova potica)
White flour dough for sweet nut rolls:
3 tablespoons lukewarm milk, 1 teaspoon sugar, 2 dag yeast, ½ L warm milk, 10 dag raw butter, 2-3 tablespoons...Preberi članek v celoti
Kraljeve rezine - Royal slicesObjavljeno dne/Published on: 02.11.2013
Kraljeve rezine kot jih pečejo cerkniške žene:
Sestavine:
140 g margarine
5 rumenjakov
140 g sladkorja
1 žlica ruma
70 g narezanih orehov
70 g rozin
140 g moke
½ limonine lupine
Priprava:
Margarino, sladkor, rumenjake in rum penasto zmešamo, dodamo orehe, trd sneg iz beljakov, moko z rozinami in nastrgano limonino lupino. Vse skupaj zmešamo in pečemo v pekaču 40 do 45 minut pri temperaturi 160 stopinj Celzija.


Kraljeve rezine(Royal slices), as baked by women of Cerknica:
Ingredients:
140 g margarine
5 eggs
140 g sugar
1 spoonful of rum
70 g chopped walnuts
70...Preberi članek v celoti
Letos veliko obetajo bela vina - The Year of White WineObjavljeno dne/Published on: 02.10.2013
September in oktober sta tradicionalno meseca trgatve in kot taka za slovenska vinorodna območja med najpomembnejšimi obdobji v letu. In ker je vino hrana, trgatev pa običaj, smo se tokrat odločili pokukati med vinarje, točneje v Vinsko klet Goriška Brda, eno izmed najbolj prepoznavnih in največjih vinskih hiš v Sloveniji. Z Marjano Simčič, vodjo marketinga, smo se pogovarjali o letošnji letini, najbolj prepoznavnih vinih te vinske kleti in skrivnostih dobrih vinarjev.

September and October are traditionally months of grape harvesting and are as such of grave importance for Slovenian wine growing areas. And because wine is food, and harvesting is a tradition, we have...Preberi članek v celoti
V istrski kuhinji - Istrian CuisineObjavljeno dne/Published on: 05.09.2013
Z Notranjske in iz Prekmurja se v pričujoči številki Rodne grude selimo v Slovensko Istro, ki je zaradi svojih naravnih danosti, milega podnebja in številnih kulturnih znamenitosti zanimiva v vseh letnih časih, zaradi bližine morja pa posebej dobro obiskana poleti, čeprav mnogi prisegajo tudi na jesenski obisk tega prelepega dela Slovenije.
Tokrat ponujamo recept za sardele v šavorju, ki nam ga je zaupal koprski gostinec Valter Ferenac.

From the Notranjska region and Prekmurje this issue takes us to the Slovenian Istria, known for its natural beauties, a mild climate, and many cultural landmarks. This beautiful part of Slovenia, famous...Preberi članek v celoti
Na kranjsko klobaso v središče Ljubljane! - To the Center of Ljubljana for a kranjska klobasa!Objavljeno dne/Published on: 01.08.2013
V središču Ljubljane, na Ciril Metodovem trgu 15, nasproti glavne mestne tržnice, je v lokalu, kjer so tri generacije Logarjevih desetletja popravljale ure, letos poleti zaživela Klobasarna, kjer si lahko privoščimo pravo kranjsko klobaso, žemljico in cviček. V poletnem dopoldnevu, ko sem obiskala lastnika Stanislava Logarja, so se turisti že nekaj minut pred odprtjem ustavljali pred lokalom in si z zanimanjem ogledovali ter fotografirali velik in dobro viden izvesek – kranjsko klobaso, ki je po skoraj 75 letih zamenjala uro.

This summer in the center of Ljubljana, on the Ciril-Metod Sauqre across from the main city market, in the same place where three generations of the Logar family had been repairing watches for decades,...Preberi članek v celoti
Prekmurska gibanica - Prekmurska gibanicaObjavljeno dne/Published on: 05.07.2013
Po dolgoletnih prizadevanjih je Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot pridobilo zaščito zajamčena tradicionalna posebnost za prekmursko gibanico. Uporaba imena in označbe zajamčena tradicionalna posebnost prekmurske gibanice je tako postala kolektivna pravica vseh, ki izpolnjujejo predpisane pogoje zanjo, kar pomeni, da se držijo predpisane recepture, postopka in oblike.

After years of effort, the Association for protection and promotion of food of Premurje finally acquired the title specialty guaranteed for prekmurska gibanica. The use of the name and label of the...Preberi članek v celoti
Vinska vigred – pomlad na sončni strani Gorjancev - Vinska vigred – Spring on the Sunny Side of GorjanciObjavljeno dne/Published on: 07.06.2013
Sredi maja je Metlika in z njo vsa Bela krajina zaživela v tradicionalni, letos že enaintrideseti turistično-kulturni in seveda tudi kulinarični prireditvi Vinska vigred. Organizator, Turistično društvo Vigred, ki stopa že v četrto desetletje, je Belo krajino tudi tokrat predstavil kot z vinom bogato in kulinariko pestro deželo na sončni strani Gorjancev.

In the middle of May, Metlika and the rest of Bela krajina blossomed with the traditional 31st annual Vinska Vigred, a touristic, cultural and culinary event. The organizer Tourism Associaton Vigred has...Preberi članek v celoti
Belokranjska pogača - Belokranjska pogača Objavljeno dne/Published on: 02.05.2013
Društvo kmečkih žena Metlika se je več let ukvarjalo z zaščito belokranjske pogače. Junija 2009 je bila v Evropskem Uradnem listu objavljena vloga za registracijo imena BELOKRANJSKA POGAČA v registru zajamčenih tradicionalnih posebnosti.
22. januarja 2010 je Društvo kmečkih žena Metlika od zunanjega presojevalca Bureau Veritas prejelo certifikat za peko belokranjske pogače z označbo zajamčene tradicionalne posebnosti. V Uradnem listu EU je bila objavljena uredba o registraciji imena v register zajamčenih tradicionalnih posebnosti in tako je belokranjska pogača četrta slovenska jed, ki je registrirana pri Evropski komisiji.


The Association of Rural Women Metlika has been dealing with the protection of belokranjska pogača (Bela Krajina flat cake). In June 2009 the European Official Journal published the application for...Preberi članek v celoti
S kulinarično prepoznavnostjo v svet! - To the World with National Cuisine!Objavljeno dne/Published on: 05.04.2013
Slovenska kuharska knjiga Okusi pokrajin, ki jo je dr. Janez Bogataj pripravil v sodelovanju s Stevom Karapandžo, je v Parizu med 3.500 knjigami z vsega sveta prejela nagrado za najboljšo v kategoriji Vzhodna Evropa. Z dr. Bogatajem, enim najuglednejših slovenskih etnologov, ki že dolgo raziskuje tudi kulinariko Slovenije, ali bolje, slovensko prehransko kulturo, smo se zapletli v zanimiv pogovor o slovenski kuhinji, njenem mestu v Evropi in, seveda, tudi o novi knjigi.

Among 3,500 books, it was the Slovenian cookbook Okusi pokrajin (Tastes of the Regions) by Janez Bogataj, PhD, and Stevo Karpandža which was awarded the best book award in the Eastern Europe category...Preberi članek v celoti
Bloška kavla ali trojka, kavra, koleraba, kolerada … - The Bloke kavla or trojka, kavra, kohlrabi, kolerada …Objavljeno dne/Published on: 27.02.2013
Potep po kulinarični Sloveniji iz Idrije, od koder izvirajo znameniti žlikrofi, o katerih smo pisali v prejšnji številki eRodne grude, nadaljujemo po Notranjskem, kjer kraljujejo jedi iz kolerabe in krompirja. Ena najbolj znanih in značilnih za to regijo, je bloška kavla, ali trojka, ali kavra, ali kakor jo še imenujejo.

We continue the journey through the culinary Slovenia from Idrija, the hometown of the famous žlikrofi (dumplings) which we focused on in the previous edition of our magazine, to the Inner Carniola...Preberi članek v celoti
Idrijski žlikrofi - The Idrija *žlikrofi* (dumplings)Objavljeno dne/Published on: 10.02.2013
Po mnenju nekaterih kulinaričnih strokovnjakov obstaja kar 40 različnih slovenskih kuhinj, ki so se oblikovale glede na naravne, kulturne in zgodovinske danosti in vselej pod vplivom sosednjih držav.
V pričujoči rubriki vas bomo seznanjali z najbolj tipičnimi slovenskimi jedmi in njihovo pripravo, tako da boste lahko košček kulinarične Slovenije predstavili tudi svojim prijateljem po svetu, obenem pa se morda spomnili, kaj in kako so kuhale vaše mame, stare mame, tete….


Some culinary experts believe that there are over 40 different types of Slovenian cuisine which have been shaped by the natural, cultural and historical features together with the influence of the...Preberi članek v celoti