Slovensko društvo Simon Gregorčič v Köpingu

The Simon Gregorčič Slovenian Society in Köping

Objavljeno dne/Published on: 06.12.2017
Avtor članka/Article Author: Alojz Macuh

Slovensko društvo Simon Gregorčič v Köpingu na Švedskem obstaja že prek 45 let. Prva in pomembna odločitev je bila izrečena leta 1970 v slaščičarni v Bivur Parku. Takrat so se modri možje zbrali in sklenili ustanoviti društvo. Vsega, kar so se takrat odločili, pa žal niso zapisali ali dokumentirali. Dve leti so potem vodili društvo tako rekoč neformalno, vodilni člani so se zbirali drug pri drugem ali v kavarni, sklepali, se dogovarjali in naposled sklenili registrirati društvo pri svoji domači občini Köpings Komun. Tako je bilo društvo ustanovljeno leta 1972 in registrirano pod imenom »Simon Gregorčič Köping«. Društvo je dobilo ime po znanem pesniku in pisatelju Simonu Gregorčiču, cilj vodilnih je bil ukvarjanje s kulturo, predvsem pa ohranjanje slovenskega jezika. Kmalu po ustanovitvi društva so tamkajšnji Slovenci organizirali in ustanovili slovensko šolo, ki je potekala povsem izven rednih šolskih ur, pouk in poučevanje slovenščine sta potekala ob sobotah, v učilnici na Nyckeberg Skolan, vodila ga je ga. Rezka Hleb, ki je sicer imela službo v tovarni Volvo, tako kot tudi vsi drugi slovenski rojaki. Šele leta 1972 je bil izvoljen prvi upravni odbor.

The Simon Gregorčič Slovenian Society in Köping (Slovensko društvo Simon Gregorčič Köping) has existed for over 45 years. The first and the most important decision was made at a confectionery store in Bivunparken, back in 1970. However, not everything they said was written down or documented. For two years, the Society was not a formal one, and the members gathered at their homes or in coffee shops. Eventually, they decided to register their Society at the local Köpings Komun. The Society was established in 1972 and registered under the name “Simon Gregorčič Köping”. The Society is named after a well-known Slovenian poet and writer, Simon Gregorčič; and the aims of its founding fathers were the implementation of cultural activities and the preservation of the Slovenian language. Shortly after the establishment, a Slovenian school was set up, which took place outside regular school hours. Slovenian language lessons were held on Saturdays at the premises of Nyckeberg Skolan, and were taught by Rezka Hleb who – just like any other Slovenian – was employed at the Volvo factory. In 1972, the Society elected their first board.

Že takrat složni Slovenci, ki so bili tako daleč od rodne domovine Slovenije, so hrepeneli po srečanju, veselju in druženju. Potem je društvo začelo organizirati razna tekmovanja, med njimi tudi v balinanju, z drugimi slovenskimi društvi po vsej Švedski.  Društva so imela svoje balinarske bane, tudi v društvu Simon Gregorčič v Köpingu so imeli zelo lepo urejeno bano pri slovenskem rojaku g. Rafaelu Bajcu v Kolsvi, kjer so se odvijala tekmovanja. Lepih časov se še danes radi spominjamo, še posebno takrat, ko pogledamo razne nagrade društvu, v katerem se še vedno srečujemo. Balinarji iz Köpinga so osvajali visoke nagrade, njihov največji cilj pa je bil veseliti se in biti v okviru druženja z drugimi Slovenci. Med številnimi nepozabnimi srečanji so bili slovenski festivali, slovenske veselice srečanje romarjev za binkoštni praznik v središču Švedske v mestu Vadstena.

slo na Švedskem

Dolga leta je bil uspešen tudi moški pevski zbor pod vodstvom pevovodje g. Rafaela Bajca, pesmi smo prepevali na raznih nastopih in ob jubilejnih praznovanjih po vsej Švedski, množično pa v domačem kraju ob različnih priložnostih in praznovanjih. Lepo zapeta slovenska pesem je  ostala v spominu mnogim slovenskim in tudi švedskim ljudem.

Leta nazaj je so bili društveni prostori učinkoviteje izkoriščeni, kot pa so danes. Dolga leta so tu potekali krožki, med njimi ženski krožek v šivanju, kvačkanju in kuhanju ter pečenju raznih dobrot pod vodstvom Marije Bestjak. Ob skupnih srečanjih in pokušini domačih dobrot smo v društvu preživljali številne lepe trenutke.

slo na Švedskem

Tudi moški del je bil ob številnih dejavnostih, kot npr. poučevanju novih pesmi, pevskih vajah ali pa ob kartanju ter balinanju, zelo uspešen. Vse omenjene dejavnosti so se odvijale med tednom, skupna srečanja pa ob sobotah. Bilo je res nepozabno druženje, kar danes malce pogrešamo. Vsekakor pa se ob različnih priložnostih, večjih praznikih, kot okrogle obletnice, rojstni dnevi, dan žena, še vedno družimo, poskrbimo pa tudi, da Sv.Miklavž obišče naše otroke. Vsako soboto se člani društva redno srečujemo. V poletnem času organiziramo dejavnosti na prostem, npr. praznovanje dneva državnosti, uredimo si tudi kakše ekskurzije in izlete, v jesenskem času preživimo lepe dni v gozdovih ob nabiranju gob ali kakšnih drugih gozdnih sadežev.

Slovensko društvo Simon Gregorčič je danes majhno društvo, a vendar držimo skupaj in še vedno delamo in ohranjamo vse tradicionalne dejavnosti, slovenski jezik kulturo in navade naših prednikov, trudimo se in vztrajamo, da bi vse te kulturne dejavnosti prenesli med naše mlajše rodove z upanjem, da bi jih ti vodili naprej. 

slo na Švedskem

Društvene prostore imamo središču mesta Köping. Čeprav niso veliki, zadostujejo za  vsakdanja srečanja, za večje dogodke pa najamemo primernejše  lokale. Ob sobotah eden od članov ali družina poskrbi, da se prostori odpro ob uri, ponudi kavico ter pecivo. Imamo seznam sobotnih dežurstev, enkrat mesečno poslovenski maši pa se družimo ob kavici ali kozarčku vina, radi prisluhnemo novicam našega dušnega pastirja g. Zvoneta Podvinskega ali pa na skupnem klepetu razpravljamo o različnih tematikah.  

slo na Švedskem

Kot predsednik društva želim še na mnoga leta vsakemu članu, skoraj si ne upam pomisliti, kako prazno in pusto bi bilo brez ljudi v društvenih prostorih. Pogrešamo vsakega člana, ki ga ni več med nami, radi poskrbimo tudi za bolnike, ki so onemogli ... Želim si, da da bi nam zdravje služilo še vrsto let in bi skupaj praznovali polstoletno obletnio društva Simon Gregorčič v Köpingu.

Predstavi se gospod Franc Breznik, ki je Slovenijo zapustil že pred 52 leti

Sem Franjo in član našega društva že od samega začetka.Vsega, kar smo delali in ustvarjali skozi vsa ta leta, ni mogoče opisati, a vendar lahko povem,da smo se Slovenci v Köpingu hitro in dobro organizirali ter začeli z nekaterimi dejavnostmi, najprej na športnem, pozneje pa tudi na kulturnem področju.

Kar zadeva šport, smo začeli z balinanjem, šahom in kartanjem, ki nam je še danes najbolj zabavno, kulturna dejavnost pa je zaživela po prihodu učiteljice gospe Rezke, ki je vodila slovensko šolo za naše otroke vse do njene vrnitve v Slovenijo. Ga. Rezka je poleg učenja slovenščine vsako leto pripravila naše šolarje za nastope ob praznovanju različnih praznikov, med njimi slovenskega kulturnega praznika, dneva žena, ob rojstnih dnevih ...  Otroke je vsako leto še posebej skrbno pripravila za nastop v Vadsteni,  kamor smo in na binkoštno soboto še vedno romamo k sveti  Brigiti Svrdski.Tukaj smo  imeli sveto mašo, po njej pa kulturni program, v katerem so nastopili naši šolarji z različnimi recitacijami in naše pevsko društvo s  slovenskimi pesmimi. V Vadsteno so prihajali Slovenci z vse Švedske in to je bilo in je še vedno lepo vsako leto.

Za vse, kar smo doživeli in še doživljamo, pa ima vsekakor posebne zasluge naš predsednik gospod Alojz Macuh,ki že 25 let neutrudno vodi društvo in skrbi, da se v njem vedno kaj dogaja in da ne pozabimo slovenskega jezika in kulture. Zaradi svojih zaslug si Macuh zasluži veliko priznanje  in predstavitev v Rodni grudi. Poudariti pa moram, da mu pri obsežnem delu vedno pomagata tudi žena Gelca in hči Suzana, za kar smo jima vsi iz srca  hvaležni.

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek