Muzej na prostem Rogatec – prostor, kjer lahko doživimo lastno izkušnjo dediščine

Rogatec Open-Air Museum – Experience Our Heritage

Objavljeno dne/Published on: 25.05.2017
Avtor članka/Article Author: Jerica Potočnik

Muzej na prostem Rogatec, ki leži ob vznožju Donačke gore, je največji tovrstni slovenski muzej. V njem je predstavljeno srednještajersko ljudsko stavbarstvo subpanonskega tipa. Obiskovalci si lahko ogledajo več stavb, značilnih za območje Obsotelja v času od 19. do sredine 20. stoletja, pestra programska dejavnost muzeja pa omogoča, da kulturno dediščino tudi dejansko doživijo. Muzej je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, leta 1997 pa je bil nominiran tudi za evropski muzej leta. Prva in hkrati osrednja stavba, ki so jo domači zanesenjaki leta 1981 prenesli na območje današnjega muzeja, je Šmitova hiša. Gre za stanovanjsko hišo subpanonskega tipa z začetka 19. stoletja. Kot pojasnjuje Nives Brezovnik z Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Rogatec, je hiša pripadala Šmitovi družini iz Tlak. V njej se je rodil in odraščal znani slovenski pesnik, prevajalec in urednik Cicibana Jože Šmit.

Rogatec Open-Air Museum, located at the foothills of Donačka Gora, is the largest open-air museum in Slovenia. Focused on the sub-Pannonian folk architecture of central Styria, it includes multiple buildings typical of the Obsotelj region from 19th to mid-20th century. The diverse thematic activities enable the visitors to experience the cultural heritage on a more personal level. The museum has been named named national cultural monument and in 1997 nominated for the European museum of the year. The first and, at the same time, central building called Šmit’s House was transported to the current location of the museum by local enthusiasts in 1981. It is a residential sub-Pannonian-type house form the beginning of 19th century. As Nives Brezovnik from the Institute of Culture, Tourism, and Development explains, the house used to belong to the Šmit family from Tlake. From this very same family spawned the famous Slovenian poet, translator, and editor of Ciciban, Jože Šmit.

 Hiše so bile skromne in praktične

Rogatec Rogatec 

Hiša je zgrajena iz lesa. Tla so ilovnata, streha pa je prekrita s slamo. V osrednjem dnevnem prostoru stoji steber, na katerem je izrezljana letnica 1816. Steber krasi tudi lepa rozeta. »Le-to je izrezljal tesar, potem ko mu je  kmet plačal za opravljeno delo. To je bil pečat, ki je potrjeval, da je delo končano in da so obveznosti poravnane. Ljudje so verjeli, da jih ta znak varuje in jim prinaša blagostanje, zadovoljstvo,« pripoveduje Brezovnikova. V osrednjem bivalnem prostoru oziroma »hiši« leži skromna postelja, kjer sta spala gospodar in njegova žena, v enem kotu stoji krušna peč, pod »bogkovim kotom« pa miza, kjer se je v času obedov zbrala vsa družina. Za obiskovalce je zanimiva polica, namenjena dragocenim predmetom, kot so razna orodja, krožniki in gospodinjski ter lepotilni pripomočki. Hiša ima še majhen »štiblc«, kjer so spali stari starši in otroci, črno kuhinjo, »malo hišo« oziroma dekliško sobo ter »hramucl«, ki je bil namenjen shranjevanju živil.

Rogatec Rogatec

»Dekliška soba ima posebna vrata, ki močno škripajo. Starši so tako slišali, kdaj gredo dekleta ven in kdaj se vrnejo. Na okencih so nameščeni železni križi, zato da fantje niso mogli prilesti v sobo,« smeje pojasnjuje Nives Brezovnik.

Od gospodarskega poslopja, svinjaka, kozolca do vodnjaka

Rogatec Rogatec

V muzeju si lahko ogledamo tudi gospodarsko poslopje  z vinsko kletjo in hlevom. V njem so razstavljeni različno orodje in naprave, kot so mlin za mletje sadja, brusni kamen na nožni pogon, preša, »telege« oziroma jarem, »šajtrga« oziroma lesena samokolnica. Zanimiva je tudi posebna naprava, imenovana »gepel«. Napravo je poganjala vprežna živina. Kmetje tako pšenice niso več mlatili »na roke«. S tem pa so si delo bistveno olajšali. V bližini poslopja se nahajata poljsko stranišče in gnojišče. »Štalunci« oziroma svinjak stoji med hlevom in kozolcem.

Rogatec

Stavba je posebna zaradi nesimetrične dvokapne strehe, krite s slamo. Seveda pa tudi brez kozolca ni šlo. V muzeju stoji najbolj tipični predstavnik, in sicer dvojni vezani kozolec ali toplar iz leta 1892. »Ljudje so si kozolce zamislili zato, da so pod njimi shranjevali vozove, na rantah pa so sušili pridelke, seno. Zgoraj so sušili koruzo. Kozolce so običajno okrasili s kakšno lepo rozeto,« pojasnjuje Brezovnikova, obenem pa poudarja, da  smo Slovenci premalo ponosni na kozolce, ki so, kot pravi, »edinstveni objekti na svetu«.

Rogatec

Pomembno vlogo v življenju slovenskega človeka je zavzemalo in še vedno zavzema čebelarstvo. Obiskovalci si tako lahko ogledajo tudi čebelnjak.

Rogatec

Naporno delo je kmete pogosto prisililo v iskanje rešitev, ki bi jim vsaj malo olajšale življenje. Primer takšne rešitve lahko vidimo tudi v muzeju. »Štepih na čapljo« oziroma vodnjak panonskega tipa z dvižnim mehanizmom je zajemanje vode zelo poenostavil.

Rogatec

Kmetje in obrtniki »z roko v roki«

Kmetje so že od nekdaj tesno sodelovali s trgovci in obrtniki. Vaška trgovina je bila mesto, kjer so kupovali tako hrano, ki je niso sami pridelali, kot oblačila.

Rogatec Rogatec  Rogatec

Muzejska trgovina oziroma »lodn« je tipičen primerek nekdanjih trgovin z raznimi predali, policami, zaboji in sodi z različnim blagom. Otroci se najbolj razveselijo pisanih bonbonov, ki so spravljeni v velike steklene kozarce, odrasli pa si z zanimanjem ogledajo starinsko blagajno in tehnico.  Kmetje so izdelke kupovali tako, da so jih menjali z drugim blagom, če so imeli denar, pa tudi z denarjem. »Imena dolžnikov so s kredo napisali na tablo v trgovini. Dolžniki so se zato potrudili, da so dolgove čimprej plačali in se tako izognili sramoti,« pravi Brezovnikova.

V neposredni bližini trgovine je kovačnica. V njej si lahko lahko ogledamo ognjišče in klinasti meh, tnalo z nakovalom ter razno orodje, ki ga je izdelal kovač.

Rogatec

Pester izbor delavnic za otroke in odrasle

V Muzeju na prostem Rogatec skrbijo za različne programe, namenjene mladini in odraslim ter skupinam in posameznikom. Programi za obiskovalce z naslovom Okusimo dediščino so bili leta 2010 nagrajeni z značko bronasti sejalec, ki jo podeljuje Slovenska turistična organizacija. Vsak četrtek in soboto med 15. in 17. uro v muzeju potekajo doživljajske delavnice za posameznike in družine. Obiskovalci lahko pečejo kruh, se udeležijo plesne, glasbene, čebelarske, kamnoseške, kovaške ali zeliščarske delavnice. Za otroke je posebej zanimiva delavnica z Rogatkom, zelenim škratom, ki v muzeju varuje dediščino.

Rogatec

V okviru programov za skupine na Rokodelskem centru na Dvorcu Strmol vsako nedeljo med 15. in 17. uro potekajo steklarska in lončarska delavnica, ročno tkanje, pletenje iz ličja in šibja, polstenje in šivanje. Muzej zainteresiranim ponuja resnično veliko različnih delavnic in doživetij, kot so »Žulike moje babice«, »Moj dedek rokodelec«, »Stara mama/stari ata so mi povedali«, »Med plemiči in kmeti«, »Izlet v Rogatec«, »Po steklarski poti« in »Na zeliščnem vrtu«. Delavnice in programi so podrobneje opisani na spletni strani www.rogatec.si.

Muzej skrbi za prenos znanja

Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec vsako leto organizira štiri večje prireditve. To so pravkar minuli Zeleni festival Rogatec, kjer muzej ponuja sadike s svojega zeliščnega vrta, ki je pod ekološko kontrolo, junijska Poletna muzejska noč na Dvorcu Strmol in decembrska Praznična tržnica Rogatec v Kulturnem domu Rogatec. Izredno zanimiva in zelo obiskana je prireditev Likof na taberhi (22. julij). Gre za etnografsko prireditev, na kateri izbirajo najboljšo sirovo zavihanko, osrednja točka pa je prikaz mlačve.

Obiskovalci imajo veliko možnosti za aktivno doživljanje muzeja. Dejavnost Muzeja na prostem Rogatec je resnično pomembna za ohranjanje preteklih znanj iz kmetijstva in obrtništva.  »Muzej je bil tisti, ki je vso to znanje in ljudsko izročilo spoznaval, začel vrednotiti in ohranjati,« še poudarja Nives Brezovnik.

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek