BOLJ KOT MESTO JE POMEMBNA IZBIRA UNIVERZE

Choosing the Right University Matters more than the Choice of Location

Objavljeno dne/Published on: 20.02.2017
Avtor članka/Article Author: Edita Žugelj

Danes ne velja za nič posebnega, če se mladi odpravijo na študij v tujino. Študijske izmenjave so nekaj običajnega, nekateri se iz takih in drugačnih vzrokov odločijo, da bodo v tujini ves čas študija. Eno od tradicionalnih univerzitetnih središč za slovenske izobražence je zadnja stoletja avstrijsko glavno mesto Dunaj, ki je bilo nekoč prestolnica večnacionalne habsburške monarhije, katere del smo bili. Tudi danes je na Dunaju precej študentov iz Slovenije, med njimi Ljubljančan Ciril Trček, ki na Univerzi za uporabne umetnosti študira industrijsko oblikovanje.

Nowadays, studying in a foreign country is nothing out of the ordinary among the youth. Student exchange programs are something completely normal. Out of different reasons, people decide to spend their whole studies abroad. One of the most frequent university city choices among Slovenian students who study abroad is Vienna, the ex-capitol of the former multinational Habsburg Monarchy which also comprised Slovenia. Even today, there are many Slovenians studying in Vienna. Ciril Trček, who is enrolled in the University of Applied Arts and studies industrial design, is one of them.

Na Dunaju je v 19. in začetku 20. stoletja študiralo precejšnje število univerzitetnih študentov iz takratne dežele Kranjske, med njimi Cankar, Prešeren, Miklošič, Plečnik, Kopitar, Čop, Janša in številni drugi. Ljubljana je namreč prvo univerzo dobila šele leta 1919. Kozmopolitski Dunaj je danes priljubljen predvsem med študenti umetniških smeri: glasbeniki, arhitekti, slikarji, oblikovalci … Za slovenske študente veljajo enaki pogoji za sprejem na visoke šole kot za avstrijske, poleg tega je v Avstriji študij načeloma brezplačen oz. so šolnine za mednarodne študente nizke. Sicer pa več o tem v pogovoru s Cirilom Trčkom.

Ciril Trček

Pred sedežem univerze

Zakaj si se odločil za študij na Dunaju? Je sistem študija drugačen kot v Sloveniji?

Čeprav me je že od malega veselilo risanje in slikanje, ko sem sem začel uporabljati računalnik pa tudi digitalno oblikovanje in podobno, sem se najprej odločil za študij prava. Po treh letih na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani pa sem se odločil, da bom  poizkusil na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kljub temu da me je po porabljenih rednih vpisih čakal izredni, torej plačljiv študij. A so ravno tisto leto, ko sem se hotel vpisati, znižali število študentov, ki jih sprejmejo na izredni študij industrijskega oblikovanja s tri na enega. To je zame postal problem, prijavila sva se namreč dva in oba opravila preizkus nadarjenosti, sprejet pa je bil tisti drugi. Ko je za to izvedel moj prijatelj, ki je takrat študiral arhitekturo na Dunaju, mi je svetoval, naj se vpišem na Universität für angewandte Kunst na Dunaju (Univerza za uporabne umetnosti), kjer je tudi sam študiral. Študij na tej univerzi je brezplačen, kakovost pa visoka. Slednjega takrat še nisem vedel, vendar sem se s spodbudo družine vseeno odločil, da grem na njihov preizkus nadarjenosti na oddelku za industrijsko oblikovanje in bil sem sprejet. Industrijsko oblikovanje je oblikovanje masovno proizvedenih predmetov, sem sodi tudi oblikovanje uporabniških vmesnikov in zasnova različnih storitev. Na naši fakulteti poleg industrijskega oblikovanja poučujejo tudi arhitekturo, grafično in  modno oblikovanje, transmedijske umetnosti, slikarstvo, fotografijo, kreativno pisanje in še nekaj drugih. Verjetno je najbolj znana po grafičnem in industrijskem oblikovanju ter arhitekturi. Zadnje veliko ime na fakulteti je bila nedavno preminula Zaha Hadid, svetovno znana britanska arhitektka iraškega rodu, profesorica na arhitekturi.

Kakšno je življenje na Dunaju, kako si se navadil na veliko mesto, je zelo drugačno od Ljubljane?

Pravzaprav sem se na življenje tu razmeroma hitro navadil, v približno pol leta. Verjetno mi je pomagalo tudi to, da sem od rojstva živel v mestu, v Ljubljani. Dunaj se sicer od Ljubljane precej razlikuje, in to ne samo po velikosti. Prebivalcev ima za celo Slovenijo, s podzemno železnico, tramvaji in avtobusi pa dosti boljše prometne povezave kot Ljubljana. Zato lahko z ene na drugo stran prideš razmeroma hitro. Zame je največja dobrina Dunaja umetnost. Razstave in različni umetniški dogodki se vrstijo tako rekoč iz dneva v dan. Tako so vsakomur  na voljo navdih, sprostitev in izobraževanje o različnih zvrsteh umetnosti. Ker za raziskovanje okolice Dunaja nisem imel veliko časa, o tem ne morem dosti govoriti, so mi pa sošolci povedali, da Wienerwald (Dunajski gozd), reka Donava in okoliš nudijo veliko možnosti za rekreacijo in sprehode. Če se vrnem k primerjavi z Ljubljano, me osrednji del Dunaja (Innere Stadt - notranje mesto) spominja na stare ljubljanske stanovanjske stavbe (npr. tiste okrog sodne palače), le da so tu za dve nadstropji višje in jih je več. Tisti deli Dunaja, ki ležijo okoli starega mestnega jedra, so še vedno lepi, ko pa se od njih oddaljiš, vse postane bolj industrijsko, nekako čudno mešano in slabo oblikovano - kar me včasih zelo moti. Ljubljana se mi zdi v primerjavi z Dunajem še vedno dosti konsistentna, kar zadeva videz.

Ciril Trček

Med prenovo študij poteka v nadomestni stavbi

Kakšen je odnos Dunajčanov in profesorjev na fakulteti do tujcev?

Moram poudariti, da je odnos velike večine ljudi do tujcev zelo pozitiven. Ker je število tujcev razmeroma veliko in ker naša fakulteta stremi k prepoznavnosti, si slabega odnosa zagotovo ne morejo privoščiti. Poleg tega na njej poučuje veliko število tujih profesorjev, ki so v svoji stroki blizu ali pa v samem svetovnem vrhu.

Kakšne možnosti ti ponuja avstrijska prestolnica s stališča študija, bivalnega okolja in multikulturnosti? Imaš več možnosti kot v Ljubljani?

Treba je vedeti, da imaš v skoraj vsakem mestu z več prebivalci, kot jih ima Ljubljana, tudi več možnosti, s katerega koli stališča. Na Dunaju je deset javnih in šest zasebnih univerz. Zagotovo je možnosti za študij več. Glede multikulturnosti je podobno, vendar se mi včasih zdi, da mogoče ne na pozitiven način. Imam občutek,  da na nas, »Jugoslovane«, gledajo drugače in verjetno je podobno z drugimi narodi, ki ne prihajajo iz zahodne ali severne Evrope. Glede tega mi je Ljubljana veliko bolj všeč.

Je na Dunaju veliko slovenskih študentov, se srečujete oz. sodelujete, si pomagate? Kako preživljaš prosti čas?

Kar vem o slovenskih študentih na Dunaju, je iz mojega bivšega domovanja v Korotanu, študentskem domu v lasti Republike Slovenije. S Slovenci se nikoli nisem preveč družil, čeprav imamo skupno državo in jezik. Nekaterim to sicer pomeni ogromno, meni pa je pomembneje, da z nekom delim enak način razmišljanja, pogled na svet, stvari, ki naju zanimajo itn. Konec koncev smo vsi prebivalci sveta in to je veliko pomembneje kot narodnost. Druženje z nekom samo zato, ker sva iz iste države, mi ne pomeni dosti. Vendar to ne pomeni, da se na Dunaju ne družim z nikomer iz Slovenije - na svoji univerzi imam namreč dva dobra prijatelja Slovenca. Prosti čas v večini preživljam v ustvarjanju tistega, česar ne morem opraviti na fakulteti, se pravi lastnih projektov, ali pa se izobražujem o tehnologiji, svetu, kulturi, umetnosti, se družim s sošolci ter, ko imam voljo, pogledam dober film.

Meniš, da boš imel po končanem študiju na Dunaju boljše možnosti za službo oz. delo na svojem področju? Te zanima tudi delo v tujini?

Mislim, da ni dvoma, da bom imel boljše možnosti za službo. Tu ne bi toliko poudarjal, da študiram na Dunaju, bolj je pomembna izbira moje univerze, ki je res nekaj posebnega. Kot industrijski oblikovalci imamo na voljo svojo delavnico, 3D printer, laserski rezalnik, kot študenti te univerze pa tudi lesarsko, kovinarsko ter keramično delavnico in lakirnico. Če hočemo, lahko menjamo smeri in si poleg obveznih izbiramo še različne predmete, ki jih v Sloveniji ne učijo. Če bi našim  umetniškim fakultetam lahko kaj priporočil, je to nakup opreme in nabor osnovnega znanja za upravljanje s to opremo. Vse te delavnice namreč nudijo dodatne možnosti izobraževanja, s tem pa odpirajo vrata kreativnemu udejstvovanju, nabiranju izkušenj in možnostim za boljšo zaposlitev. Da, delo v tujini me izredno zanima.

Ciril Trček

Ciril na razstavi svojih tridimenzionalnih slik

Pogrešaš Slovenijo, družino in prijatelje? Kako pogosto prideš domov?

Seveda pogrešam Slovenijo, to je moj dom. Mislim, da ni človeka, seveda takega, ki v svoji državi ni trpel, da ne bi pogrešal svojega doma. Doma so družina in prijatelji. Ker sem na Dunaj prišel šele pri 24 letih, je bila Slovenija vse, kar sem prej poznal. Domov poskušam priti čim pogosteje, vendar mi to zaradi študijskih obveznosti ne uspe vedno. V povprečju se domov vrnem enkrat na mesec. 

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek