Darinka Kozinc: Les Goriciennes (Goriška Mohorjeva družba, 2016)

-

Objavljeno dne/Published on: 20.02.2017
Avtor članka/Article Author: dr. Megi Rožič

“… v svet, ki je ponujal priložnosti in nastavljal pasti.” Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes goriške literarne ustvarjalke Darinke Kozinc ponuja izseke iz življenjskih zgodb devetih žensk, ki se jih je dotaknil fenomen aleksandrinstva, oblike ženske ekonomske migracije, ki je v Egipt (predvsem Aleksandrijo in Kairo) vodila številna dekleta in žene. V Egiptu so bile znane kot Goričanke ali Les Goriciennes, saj je bila ta oblika ekonomske migracije značilna za goriški prostor, predvsem za spodnjo Vipavsko dolino. Fenomen aleksandrinstva je zaznamoval predvsem čas okoli druge svetovne vojne, ko so bile ekonomske in gospodarske razmere na tem območju zelo slabe in nestabilne. Aleksandrinke, ki so bile plod družinskih in kolektivnih ekonomskih načrtov, in so kot delavke odhajale v Egipt, večinoma k bogatim evropskim družinam, so pogosto reševale prebivalstvo revščine, zadolžene kmetije in omogočile marsikateri družini obstanek na svoji zemlji ter preprečile odselitev. Fenomen je bil v slovenski književnosti že problematiziran, vendar enoznačno in tudi stereotipno prikazan. Avtorica Darinka Kozinc z raznolikostjo, ki jo izpostavlja v svojih pripovedih, pojav prikaže v novi in veliko bolj stvarni luči, v vseh odtenkih, paradoksih in nasprotovanjih, ki jih vsebuje, v vsej nepredvidljivosti, take so bile nenazadnje usode aleksandrink in njihova življenja sama.

“… into a world abundant with opportunities and traps alike.” Les Goriciennes, a collection of short stories by Darinka Kozinc, a literary writer from the Goricia region, presents fragments taken from the life stories of nine women. All of them were representatives of the Alexandrine women phenomenon, a form of economic migration that had women – both young girls and wives alike – migrating to Egypt, predominantly Alexandria and Cairo. In Egypt, they were known as les Goriciennes and their migration was the only form of economic migration typical of the Goricia region, mostly the southern Vipava Valley. The phenomenon of Alexandrine women has greatly shaped the times of World War II, when the economic situation in the area was bitterly harsh and unstable. These women, who were the victims of familial and collective economic planning, departed to Egypt in order to work for wealthy Europeans and by doing so saved people and indebted farms in their homeland and from having to move away and shutting down. The phenomenon has often been dealt with in Slovenian literature but was mostly presented unilaterally and stereotypically. Through the women's recollections, Darinka Kozinc's work utilizes diversity to shed new light on the phenomenon, presenting it in a much more realistic manner and touching upon all the different and unpredicable nuances, paradoxes, and discrepancies that the Alexandrine women themselves have been subdued to in the course of their lives.

Preko izkušenj in zgodb Marije, Marte, Vesne, Ane, Bernardine, Zore, Irene, Jelke in Darje ter številnih drugih žensk, ki so vpletene v pripovedi devetih kratkih zgodb zbirke, se zrcalijo različne plasti fenomena aleksandrinstva, ki je zaznamoval usode številnih žensk in celotnih družin spodnje Vipavske doline. Ženske so s svojo migracijo v Egipt in delom pri bogatih družinah pripomogle h kolektivnim spremembam, k boljšemu gospodarskemu položaju v domovini. Hkrati pa je ta fenomen, kot vsaka izkušnja migracije, izrazito individualnega značaja in je pogosto usodno zaznamoval življenja posameznic in njihovih bližnjih. Prenekatere ženske so doma s težkim srcem in v hudih duševnih mukah puščale može, partnerje in otroke, nemalo zgodb je bilo zato žalostnih, nostalgija in domotožje sta bila tako pogosto zvesta spremljevalca aleksandrink. Tudi z vidika otrok, ki so ostajali doma, medtem ko so njihove matere odhajale kot gospodinje, guvernante, sobarice, dojilje in varuške, je bil fenomen aleksandrinstva izjemno čustveno obarvan, pogosto s priokusom pomanjkanja lika matere in mladih žensk nasploh v življenju otrok in celotnih vasi. Nemalo mladih žensk pa je v Egipt odhajalo iz mladostne radovednosti, v želji, da bi spoznale nov in vznemirljiv svet, ki se jim je ponujal preko morja, druge zato, da bi si lahko privoščile bogato balo in se nato doma poročile. Nekatere je svet, ki se jim je odkrival v Egiptu in Aleksandriji, posrkal vase, večkulturno in večjezično okolje, kjer so se vaška dekleta in žene lahko veliko naučile, dobro zaslužile, kjer so živele dobro in udobno, je postalo del njihovega novega življenja in nekatere se nikdar se več niso vrnile. V novem okolju so si mnoge ustvarile nov dom in družino. Spet druge so se vrnile, saj jih je nekaj izrazito vezalo na domače kraje. Ob vrnitvi so se nekatere soočile s tragiko izgube partnerjev in vsega, kar jih je še vezalo na to zemljo, saj je tu vojna terjala številne žrtve in razdrla preštevilne upe in obete o srečni prihodnosti. Mlade ženske so ob odhajanjih in vračanjih pogosto doživljale kulturni šok in trk predstav in realnosti, prav tako so bile razlike med novim okoljem in udobnim načinom življenja ter stvarnostjo v njihovi primarni domovini tako velike, da so jih težko harmonizirale in se ponovno privadile na okolje, ki je nekoč predstavljalo njihov dom. Migracija v Egipt je bila za preprosta mlada dekleta in žene iz ruralnega okolja v času izrazito patriarhalnih nazorov tudi prvo in ključno dejanje emancipacije in izrazit poskus jemanja lastne usode v svoje roke. Avtorica v kratkih zgodbah prikaže tudi vpliv tega fenomena na sodobno stvarnost, poudari, da se vplivi aleksandrinstva še vedno kažejo. Sam fenomen tudi izrazito aktualizira, ekonomske migracije in želja po zaslužku tudi danes ženejo številne žene in dekleta v svet, v iskanje boljših življenjskih priložnosti.

Vsi ti drobci raznolikosti in kompleksnosti so vtkani v kratke zgodbe zbirke Les Goriciennes. Bralcu odkrivajo vznemirljiv svet, ki so ga spoznavale aleksandrinke in v njem živele, arabski svet z njegovo specifično kulturo, kulinariko, geografskimi značilnostmi in drugimi posebnostmi, ki so jih aleksandrinke vsrkavale in jih prenašale tudi v domače okolje ter ga s tem bogatile. Ti izjemni ženski liki, vtkani v kratke zgodbe zbirke, pričajo tudi o pomembni vlogi aleksandrink kot kulturnih posrednic med dvema socialno in kulturno tako različnima okoljema, ki so ju prav s svojim posredništvom in prehajanjem med obema okoljema vzajemno bogatile.

Kratke zgodbe so posebej dragocene, saj fenomen, ki je navidez časovno odmaknjen in ga lahko zapisujemo in datiramo v določena obdobja zgodovine, aktualizirajo in vzpostavljajo tudi zelo pomembno vez s sedanjostjo; vpliv, ki ga ima ta fenomen in njegovo razumevanje na sodobne generacije. Ta fenomen se uteleša in neizbrisno odraža tudi v življenju današnjih generacij, preko potomcev aleksandrink, ki raziskujejo svojo genološko preteklost in odkrivajo bogato dediščino svojih babic in tet. Poleg tega pa je vez s sedanjostjo pomembna tudi z vidika opozarjanja na sodobno aleksandrinstvo, ki tudi danes v upanju na boljše življenjske in ekonomske možnosti, v svet žene številne mlade ljudi.

Številne in raznolike so zgodbe, ki jih zbirka odkriva, in kljub svojim velikim ambicijam in raznolikosti, ki jo zaznamuje, lahko zajame le drobce iz množice aleksandrinskih zgodb. Na to tudi opozarja in opominja, številne namreč ostajajo zamolčane, nezapisane, neizgovorjene, potlačene. Zbirka Darinke Kozinc je izjemno dobrodošla, saj poskuša ujeti vsaj delček te raznolikosti in širine, ki jo fenomen aleksandrinstva ponuja in ki ga lahko razumemo le, če prisluhnemo individualnim zgodbam aleksandrink.

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek