Aktualne objave

Preberi več aktualnih novic

Znani Slovenci

V spomin Martinu Bizjaku
In memoriam

Objavljeno dne/Published on: 20.02.2017

Martin Bizjak je bil rojen 16. decembra 1929 v rudarskem Hrastniku. V Ljubljani je maturiral na Šoli za uporabno umetnost, zatem je diplomiral na likovni akademiji. V Pulj, kjer je že živela njegova sestra, je prišel 1957. Najprej se je zaposlil kot likovni pedagog, potem je bil referent za kulturo v Občini Pulj, nato pa voditelj kulturno-estetskega izobraževanja na Delavski univerzi. Po ustanovitvi festivalske organizacije s sedežem v Pulju je postal direktor festivala jugoslovanskega igranega filma (1975-1984). V Puli je zasnoval svojo družino, žena Živa, tudi Slovenka, in hčerki Breda in Neva, so spremljevalke njegovega tako zasebnega kot tudi profesionalnega in umetniškega življenja.
Nazadnje je bil zaposlen v Nacionalnem parku Brijuni. Upokojil se je leta 1993 in od takrat je pisal in slikal intenzivneje ter razstavljal na Hrvaškem in v Sloveniji.


Martin Bizjak was born on 16 December 1929 in the mining town of Hrastnik. Having finished his secondary education at the School of Applied Arts in Ljubljana and graduating at the Academy of Fine Arts, he moved to Pulj, where his sister lived, in 1957. He first got a job as a teacher of fine arts,...Preberi članek v celoti

Odkrivajmo Slovenijo

Šolske stavbe na Slovenskem v objemu stoletja
School Buildings in Slovenia Throughout the Century

Objavljeno dne/Published on: 20.02.2017

Razstava starih razglednic in fotografij stoletnih šolskih zgradb

Zelo lepo oblikovane slikovne panoje s povečanimi fotografijami na razglednicah v kombinaciji s novimi fotografijami vseh 52 šol in razstavni katalog so predstavili v ponedeljek, 19. decembra 2016, v knjižnici Slovenskega šolskega muzeja ob petju Vokalne skupine Megaron. Slavnostni govornik je bil zaslužni profesor arhitekture dr. Peter Fister. Vrhunec prireditve pa je bil, ko je ministrica za šolstvo, izobraževanje in šport dr. Maja Makovec Brenčič uradno odprla razstavo.
Na željo gospoda mag. Staneta Okoliša, direktorja Slovenskega šolskega muzeja, sem že pred petimi leti fotografiral 50 šolskih zgradb v Ljubljani, katerih fotografije so bile natisnjene na starih razglednicah. Želja, da bi že takrat postavil razstavo, se mu ni izpolnila. Svet zavoda je predlagal pripravo razstave izbranih šol iz vse Slovenije. Zato so pripravili dodatni izbor še 32-ih šol na slovenskem etičnem ozemlju, ki so po različnih merilih zanimive za predstavitev.

Exhibition of Old Postcards and Photographs of Century-Old School Buildings

On Monday, 19 December 2016, the library of the Slovenian School Museum housed an exhibition of beautifully designed enlarged photographs of 52 different schools taken from old postcards, accompanied by new shots...
Preberi članek v celoti

Zgodilo se je

Polni ljubezni do slovenstva in slovenskega jezika
Full of Love for the Slovenian People and Language

Objavljeno dne/Published on: 20.02.2017

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport sta v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo tudi v letu 2017 v Sloveniji organizirala strokovno izpopolnjevanje za učiteljice in učitelje sobotnih šol slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Udeležilo se ga je 16 učiteljic in en učitelj iz Argentine, Združenih držav Amerike, Brazilije in Avstralije.
Kot so sporočili z Urada, so se učitelji v prvem tednu seminarja na Bledu seznanili z razumevanjem in posredovanjem kulturne dediščine Slovenije, spoznali rabo spletnih portalov pri pouku slovenščine ter nadgradili znanje slovničnih struktur. Sledila je delavnica o pripovedovanju slovenskih pravljic in predstavitev pouka slovenščine v spletnih učilnicah. Učitelji so obiskali tudi Zvezno gimnazijo in Zvezno realno gimnazijo za Slovence v Celovcu ter Mladinski dom, v katerem delujeta dvojezični vrtec in največja slovenska knjižnica na avstrijskem Koroškem. V drugem tednu seminarja v Ljubljani so se udeleženci seznanili z metodami za poučevanje slovenščine kot drugega tujega jezika, s sodobnimi didaktičnimi gradivi, knjižnimi novostmi in sodobno slovensko književnostjo. Pridobili so tudi spretnosti za vključevanje slovenskega ljudskega izročila v pouk in se seznanili z organizacijo dopolnilnega pouka slovenščine v evropskih državah.


In cooperation with the National Education Institute, the Office for Slovenians Abroad and the Slovenian Ministry of Education, Science, and Sports have organized a professional training course for the Saturday school pedagogical staff who, accross the oceans, teach the Slovenian language and other...Preberi članek v celoti

Knjižnična mreža

Darinka Kozinc: Les Goriciennes (Goriška Mohorjeva družba, 2016)
-

Objavljeno dne/Published on: 20.02.2017

“… v svet, ki je ponujal priložnosti in nastavljal pasti.”


Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes goriške literarne ustvarjalke Darinke Kozinc ponuja izseke iz življenjskih zgodb devetih žensk, ki se jih je dotaknil fenomen aleksandrinstva, oblike ženske ekonomske migracije, ki je v Egipt (predvsem Aleksandrijo in Kairo) vodila številna dekleta in žene. V Egiptu so bile znane kot Goričanke ali Les Goriciennes, saj je bila ta oblika ekonomske migracije značilna za goriški prostor, predvsem za spodnjo Vipavsko dolino. Fenomen aleksandrinstva je zaznamoval predvsem čas okoli druge svetovne vojne, ko so bile ekonomske in gospodarske razmere na tem območju zelo slabe in nestabilne. Aleksandrinke, ki so bile plod družinskih in kolektivnih ekonomskih načrtov, in so kot delavke odhajale v Egipt, večinoma k bogatim evropskim družinam, so pogosto reševale prebivalstvo revščine, zadolžene kmetije in omogočile marsikateri družini obstanek na svoji zemlji ter preprečile odselitev. Fenomen je bil v slovenski književnosti že problematiziran, vendar enoznačno in tudi stereotipno prikazan. Avtorica Darinka Kozinc z raznolikostjo, ki jo izpostavlja v svojih pripovedih, pojav prikaže v novi in veliko bolj stvarni luči, v vseh odtenkih, paradoksih in nasprotovanjih, ki jih vsebuje, v vsej nepredvidljivosti, take so bile nenazadnje usode aleksandrink in njihova življenja sama.

“… into a world abundant with opportunities and traps alike.”


Les Goriciennes, a collection of short stories by Darinka Kozinc, a literary writer from the Goricia region, presents fragments taken from the life stories of nine women. All of them were representatives of the...
Preberi članek v celoti

Slovenska društva

20 let Društva Slovencev KREDARICA 1997- 2017
20th Anniversary of Slovenian Society Kredarica (1997-2017)

Objavljeno dne/Published on: 08.12.2016

Ustanovitev in razvoj

Zgodba o nastanku prvega slovenskega društva v Srbiji sega v leto 1991, ko je Slovenija postala samostojna država. To je bilo tudi leto popisa prebivalstva. Ko je pokojni Franja Mihevc, pobudnik nastanka društva, leta 1992 v Novosadskem dnevniku prebral rezultate popisa, po katerih se je v Novem Sadu za Slovence izreklo 545 ljudi, ga je ta številka navedla na razmišljanje, kdo so ti ljudje, ki so se v tistih neugodnih časih opredelili, da so Slovenci.
V resnici so se namreč dogajale velike politične spremembe, skupna država je razpadala, a Slovenci, ki so ostali izven matične domovine in novonastale države Republike Slovenije, so popolnoma izgubili stik s svojimi sorodniki, saj so bile pretrgane vse povezave, onemogočeno jim je bilo potovati domov, k svojim staršem ali sorodnikom v Slovenijo, v regiji je vladala vojna in popolna blokada . Zanimalo ga je tudi, kako bi se spoznali, da bi potem skupaj lažje opozarjali na svoje težave in se povezali z uradnimi predstavniki Slovenije, ki se ukvarjajo s slovenskim izseljenstvom. Bilo je jasno, da so postali izseljenci, čeprav ni natančno vedel, kako bi se lahko imenovali: ali so izseljenci, zdomci ali kot vsi drugi celo tujci, vse mu je bilo zapleteno.
Edina možnost, kar pa ni bilo preprosto, je bila viza za vstop v Slovenijo, za katero so morali enako kot vsi drugi zaprositi na takrat najbližjem Veleposlaništvu Republike Slovenije v Budimpešti. Tu so ga napotili, naj se obrne na Slovensko izseljensko matico in Mihevc jim je ob koncu leta 1993 posredoval podatek iz časopisa in razložil situacijo. Že februarja 1994 so mu na Matici odgovorili na pismo, oktobra istega leta pa ga povabili na prvi uradni sestanek v Ljubljano. Janez Rogelj, takratni sekretar v ZSIM, je sprejel Mihevca in mu dal napotke za ustanovitev društva.


Establishment and Development

The establishment of the first Slovenian association in Serbia dates back to 1991 – the year Slovenia gained independence and the year of the first population census. When Franja Mihevc, the late initiator for the association’s establishment, was reading...
Preberi članek v celoti

Mladi

BOLJ KOT MESTO JE POMEMBNA IZBIRA UNIVERZE
Choosing the Right University Matters more than the Choice of Location

Objavljeno dne/Published on: 20.02.2017

Danes ne velja za nič posebnega, če se mladi odpravijo na študij v tujino. Študijske izmenjave so nekaj običajnega, nekateri se iz takih in drugačnih vzrokov odločijo, da bodo v tujini ves čas študija. Eno od tradicionalnih univerzitetnih središč za slovenske izobražence je zadnja stoletja avstrijsko glavno mesto Dunaj, ki je bilo nekoč prestolnica večnacionalne habsburške monarhije, katere del smo bili. Tudi danes je na Dunaju precej študentov iz Slovenije, med njimi Ljubljančan Ciril Trček, ki na Univerzi za uporabne umetnosti študira industrijsko oblikovanje.

Nowadays, studying in a foreign country is nothing out of the ordinary among the youth. Student exchange programs are something completely normal. Out of different reasons, people decide to spend their whole studies abroad. One of the most frequent university city choices among Slovenian students who...Preberi članek v celoti

Predstavljamo Vam

Alejandra Laurencich - povezana s Slovenijo z dvema močnima vezema
Alejandra Laurencich – Connected to Slovenia through Two Strong Links

Objavljeno dne/Published on: 08.12.2016

Alejandra Laurencich (Lavrenčič) je ustanoviteljica in direktorica prestižne literarne revije »La Balandra« (Barčica), ki je bila priznana kot ena izmed treh najboljših kulturnih revij v Argentini in izhaja že peto leto – čudež za tako revijo v tej deželi.
Ne le o reviji, tudi o Alejandri je dobro kaj vedeti, zato smo jo povabili k intervjuju; sicer v kastiljščini, saj slovenskega jezika ne obvlada. Objavljamo prevod.


Alejandra Laurencich (Lavrenčič) is the founder and director of a prestigious literary magazine entitled La Balandra (The Boat), which happens to be one of the three best cultural magazines in Argentina. The first issue was published five years ago, and in Argentina, five years of a magazine being...Preberi članek v celoti

Ali ste vedeli

... da je radijska oddaja Slovencev v Argentini Okence v Slovenijo decembra stopila v tretje desetletje oddajanja?
... That December will mark the 30th anniversary of the Slovenian Argentine radio channel Okence v Slovenijo?

Objavljeno dne/Published on: 08.12.2016

Oddaja je decembra 1987 začela delovati v Buenos Airesu kot Slovenski kotiček v Argentini. Njen namen je bil zapolniti prazen prostor, saj takrat v argentinskem etru ni bilo nobene slovenske radijske oddaje. Ustanovil jo je gospodarstvenik Albert Čuk, ki jo je tudi sam financiral. Na začetku je bila pretežno glasbenega značaja, dopolnjena s komentarji, novicami ter pozdravi. Poleg Alberta Čuka je pri oddaji v njenih začetkih sodelovalo kar nekaj mladih, po nekaj letih jih je je ostalo šest: Ana Ličen, Mariana Pirc, Betty Miklavc, Nestor Stocca in Mirko Vasle, iz Ljubljane pa je poročal Juan Vasle. Po Čukovi smrti, februarja 1993, so z oddajo pod imenom Okence v Slovenijo nadaljevali njegovi sodelavci. Postala je informativnega značaja, s poročanjem v živo iz Ljubljane v španskem jeziku, uvedli so tudi kulturni del ter intervjuje. Danes iz Ljubljane poroča Tatiana Willenpart, sodelavcem se je pridružila tudi mlada Carla Stocca.

In 1987, Slovenians living in Argentina got their first radio channel. There had been a void in the Argentine radio sphere that needed to be filled, so entrepreneur Albert Čuk established and funded a Slovenian radio channel. At first, the channel mainly broadcast music which was occasionally...Preberi članek v celoti

Tradicija in obrt

Edinstven muzej kozolcev na prostem
Unique Open-Air Hayrack

Objavljeno dne/Published on: 20.02.2017

Slovenija velja za deželo kozolcev, značilnih mojstrovin ljudskega stavbarstva, ki jih je nekoč imela vsaka domačija. Na podeželju jih še danes uporabljajo za sušenje in shranjevanje sena, žita, lanu, konoplje, stročnic, detelje ali koruze, dvojne pa tudi za shranjevanje orodja in kmetijskih strojev. Za ohranjanje tovrstne kulturne dediščine še posebej zavzeto skrbijo v Deželi kozolcev v Šentrupertu, kjer so v muzej na prostem prenesli kozolce različnih tipov in oblik, med njimi tudi Lukatov toplar iz leta 1795, ki je eden najstarejših kozolcev pri nas, ter Simončičev toplar, prvi kozolec s statusom spomenika državnega pomena.

Slovenia is known as the land of hayracks – the works of folk architecture that were once the characteristic feature of each and every homestead. In the countryside, they still use hayracks to store and dry hay, grain, flax, hemp, legumes, alfalfa, or corn; while also using roofed double hayracks...Preberi članek v celoti

Muzejska mreža

Dolenjski muzej Novo mesto v znamenju Jantarnega leta 2017
The Lower-Carniolan Novo Mesto Museum in the 2017 Year of Amber

Objavljeno dne/Published on: 20.02.2017

Dolenjski muzej Novo mesto je pokrajinski muzej kompleksnega tipa, ki v svojem delovanju pokriva področja arheologije, etnologije, kulturne zgodovine in zgodovine ter zgodovine umetnosti. Muzej ima lastno konservatorsko – restavratorsko delavnico za arheološke predmete, dobro razvito pedagoško službo, v okviru muzeja pa delujeta tudi dislocirani enoti Jakčev dom in Kočevski rog.
V svojem poslanstvu muzej v prvi vrsti skrbi za zbiranje, evidentiranje, proučevanje, dokumentiranje, hranjenje, varovanje in raziskovanje premične kulturne dediščine Novega mesta in Dolenjske, opozarja na njen pomen in vlogo v preteklosti. S stalnimi in občasnimi razstavami z vseh področij muzejskega dela, bogato založniško in pedagoško dejavnostjo muzej skrbi za primerno predstavitev premične dediščine širši javnosti. Dolenjski muzej so ustanovili 1. junija 1950, 85 let po prvi zamisli o pokrajinskem muzeju, ki je zaživela ob praznovanju 500-letnice Novega mesta. Današnjo podobo je muzej dobil sredi 80-ih in 90-ih let prejšnjega stoletja z Jakčevim domom in dislocirano enoto Kočevski rog.


The Lower-Carniolan Novo Mesto Museum is a complex-type regional museum that covers the scientific fields of archeology, ethnology, cultural history, history, and art history.The museum houses its own conservation and restoration workshop for archeologic artifacts, boasts a good pedagogical staff, and...Preberi članek v celoti

Slovenska kuhinja

CVIČEK – posebnost Slovenije
CVIČEK - Specialty of the Slovenian Region

Objavljeno dne/Published on: 20.02.2017

Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta. Beseda izhaja iz latinskega izraza vinum, ki pomeni tako vino kot trta. Proces alkoholnega vrenja povzročijo mikroorganizmi (glive kvasovke), ki počasi pretvarjajo sladkor v alkohol.
Domovina cvička je le dolenjski vinorodni okoliš, ki je del vinorodne dežele Posavje. Dolenjska predstavlja največje vinogradniško območje v Sloveniji in poteka ob desnem bregu reke Save, ob bregovih reke Krke in pobočjih Gorjancev vse do hrvaške meje na jugovzhodu.
Cviček je posebnost med vini v slovenskem in svetovnem merilu, saj je edinstven in drugje neponovljiv. Je pojem slovenskega nacionalnega vina in sodi v slovensko zakladnico. Prve zapise o cvičku najdemo že ob koncu 17. stoletja ( Janez Vajkard Valvasor). Svoj preporod pa je doživel na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ko so zaradi trtne uši prenovili veliko vinogradov. Vinski trgovci so že v času pred prvo svetovno vojno prodajali cviček na Dunaj in v Gradec, v času po drugi svetovni vojni so ga izvažali tudi v Švico, Belgijo in Anglijo ter celo v Brazilijo. Danes ga poznajo že v pretežnem delu Evrope (zlasti EU), Severni Ameriki in Rusiji.
Cviček je poleg toskanskega chiantija edino vino na svetu, sestavljeno iz rdečih in belih sort grozdja. Ima značaj rdečega vina, saj vsebuje približno 65 % rdečih sort grozdja, od tega največ žametne črnine ali žametovke in modre frankinje, in približno 35 % belih sort, in sicer kraljevino, laški rizling, rumeni plavec, zeleni silvanec, o, štajersko belino ali ranfol. Vina, ki so lahko podobne sestave, pa je grozdje zraslo izven tega okoliša, se ne smejo imenovati cviček.


Wine is an alcoholic beverage made with alcoholic fermentation of grape juice of cider. The word is derived from the latin term vinum, relating to either wine of the grapevine plant. The process of alcoholic fermentation is supported by microorganisms (yeast) that slowly transform sugar into alcohol.Preberi članek v celoti